SEDMA
Vodstvo libijskih upornikov je v Rimu mednarodni skupnosti razgrnilo politični načrt, ki ga namerava uresničiti, če bo Gadafi sestopil z oblasti. Prvi korak bo sklic narodnega kongresa, na katerem bi v 45 dnevih po Gadafijevem odhodu oblikovali novo ustavo. V štirih mesecih bi nato sklicali referendum in parlamentarne volitve. Dva meseca zatem pa naj bi sledile predsedniške volitve. Vlado, ki naj bi spremljala celoten proces, bi sestavljali člani opozicije, tehnokrati Gadafijevega režima, visoki predstavniki vojske, obveščevalnih služb ter sodnik.

Iz zapora v mestu Sfax na jugu Tunizije je ponoči pobegnilo 58 zapornikov. Gre za še enega v vrsti pobegov iz tunizijskih zaporov v zadnjem času, sledi pa vzorcu, ki so ga opazili tudi pri več drugih pobegih, saj so zaporniki ušli med gašenjem požara, ki je izbruhnil v dveh zaporniških celicah. Po januarskem strmoglavljenju dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija je iz tunizijskih zaporov po podatkih tamkajšnjega notranjega ministrstva pobegnilo okoli 11.000 zapornikov.

Ustavni svet Slonokoščene obale je razglasil Alassanea Ouattaraja za novega predsednika države. Razglasitev je objavil predsednik sveta Paul Yao N'Dre, ki je sprožil pet mesecev trajajočo krizo v državi, ko je za zmagovalca novembrskih predsedniških volitev razglasil Laurenta Gbagboja. V nasilju je bilo ubitih skoraj 3000 ljudi, okoli milijon jih je zapustilo domove. Kriza se je razpletla 11. aprila, ko so Ouattarajeve sile aretirale Gbagboja, ki se skrival v kleti svoje rezidence v Abidžanu. Ouattara naj bi prisegel 21. maja.

V oddaji Pogledi Slovenije je mariborski župan Franc Kangler dejal, da ne bo upošteval poziva skupine mariborskih intelektualcev, ki zahtevajo njegov odstop zaradi domnevne vpletenosti v gospodarski kriminal, ker gre pri njihovem pozivu - kot je dejal - za politične razloge. V primeru, da bo na sodišču spoznan za krivega, pa pravi, da bo "v trenutku" odstopil.

OSMA
Na Bledu potekajo 43. pisateljski dnevi. Beseda je v četrtek tekla o cenzuri. Izkušnje v domovini je med drugim predstavil Costas Valetas iz grškega PEN-a. Zibelka demokracije po njegovem mnenju zaradi cenzure ni demokratična, je dejal. Zaradi širjenja homoseksualnosti so v Grčiji pred leti prepovedali knjigo pisca Lapathiotisa, še bolj absurdna pa je bila zaradi domnevnega žaljenja morale prepoved več kot 2000 let starih Aristofanovih Ptic.

Med novejšimi primeri je navedel film Coste Gavrasa, ki je vznemiril cerkvene dostojanstvenike, s strani vernikov preprečeno mednarodno razstavo Outlook, pred leti pa glasbeni ansambel zaradi poljuba dveh moških likov ni hotel sodelovati v operi. V času protestov leta 2008 je fotograf slikal policista, ki je ustrelil nedolžnega mladeniča, vendar slika ni bila nikoli objavljena, fotograf pa je izgubil zaposlitev.

Pakistan je izrazil željo, da ZDA zmanjšajo svojo vojaško prisotnost v državi, in zagrozil z revizijo sodelovanja, če bodo ZDA na njegovem ozemlju izvedle še kakšno operacijo, podobni tisti, v kateri je bil ubit Osama bin Laden. Obenem je sicer priznal, da je pri iskanju bin Ladna prišlo do nekaterih obveščevalnih "pomanjkljivosti".

Bosna in Hercegovina, ki po lanskih oktobrskih volitvah še vedno ni oblikovala vlade, je v najhujši krizi od konca vojne leta 1995, je opozorila nevladna organizacija Mednarodna krizna skupina v pismu, ki ga je v ponedeljek poslala voditeljem Evropske unije. Iz Sarajeva so medtem sporočili, da visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko ne bo razveljavil odločitve Republike srbske o razpisu referenduma o tožilstvu in sodišču, s katerim Banja Luka postavlja pod vprašaj sodne oblasti Bosne in Hercegocine. Inzko je dejal, da so Republiki srbski postavili sedemdnevni rok za razveljavitev odločitve, če pa tega ne bo storila, bo po njegovi vrnitvi iz ZDA mednarodna skupnost to storila namesto Banja Luke.

DEVETA
Volivke in volivci bodo 5. junija odločali o kar treh referendumskih vprašanjih: o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Organizatorji kampanje imajo za nagovarjanje volivcev mesec dni časa, do 11. maja pa se morajo za sodelovanje v kampanji tudi prijaviti. Večina organizatorjev napoveduje, da bo v kampanjo vstopila s skromnimi sredstvi.

Portugalsko bo letos in v prihodnjem letu prizadel okoli dvoodstotni upad bruto domačega proizvoda, leta 2013 pa si bo država opomogla, je prve ocene vplivov 73 milijard evrov težkega rešilnega programa mednarodne skupnosti na gospodarstvo povzel portugalski finančni minister Fernando Teixeira dos Santos.

Peterica republikanskih predsedniških kandidatov je v četrtek v prvem tovrstnem televizijskem soočenju v Greenvilleu v Južni Karolini kritizirala zunanjo politiko ZDA Baracka Obame, vendar mu vseeno čestitala za smrt Osame bin Ladna.

Ameriški mediji poročajo o prvih izsledkih, ki so jih preiskovalci odkrili v materialu, zaplenjenem po nedavnem napadu pripadnikov posebnih enot na posestvo Osame bin Ladna v pakistanskem Abotabadu. Ameriška zvezna policija FBI in ministrstvo za domovinsko varnost sta policijske agencije po državi obvestila, da so odkrili, da so teroristi Al Kaide od februarja 2010 razmišljali o napadu na ameriške železnice. Izvedli naj bi ga tako, da bi ponekod odstranili tire in skušali iztiriti vlake.

DESETA
Največje italijansko sindikalno združenje je za danes napovedalo splošno stavko v protest proti varčevalnim ukrepom vlade premiera Silvia Berlusconija in brezposelnosti. Po napovedih italijanskega ministrstva za promet gre zaradi štiriurne stavke med drugim pričakovati zamude v letalskem in železniškem prometu. Zaradi sordnih razlogov gredo na ulice tudi portugalski javni uslužbenci.

V oporišču zračnih sil ameriškega vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi so se spomnili 50. obletnice prve poti Američana v vesolje. To je bil astronavt Alan Shepard, ki je 5. maja 1961, 23 dni za Jurijem Gagarinom, poletel 187 kilometrov nad Zemljo v vesolje.

Maroško notranje ministrstvo je v četrtek sporočilo, da so aretirali glavnega osumljenca za teroristični napad v Marakešu konec aprila, v katerem je umrlo 16 ljudi, 21 je bilo ranjenih. Glavni osumljenec naj bi imel stike s teroristično mrežo Al Kaida in naj bi izdelal dve eksplozivni napravi, ki sta odjeknili v kavarni Argana na osrednjem marakeškem trgu Džema el Fna, priljubljeni turistični točki.

Namestnik libijskega zunanjega ministra Haled Kaim je dejal, da je mednarodni načrt, da bi libijskim upornikom pomagali s premoženjem, ki so ga zaplenili režimu Moamerja Gadafija, podoben "piratstvu na odprtem morju". Mednarodna kontaktna skupina za Libijo je na četrtkovem sestanku v Rimu dosegla dogovor o oblikovanju posebnega sklada. Zaenkrat se bodo sredstva zbirala z donacijami in posojili, kasneje pa naj bi se vanj stekala tudi libijska sredstva, ki so jih zamrznili v tujini.