Višje sodišče v Londonu je razsodilo, da štirje starejši Kenijci, ki trdijo, da so bili med uporom proti britanski kolonialni nadvladi v 50ih letih prejšnjega stoletja zlorabljeni, lahko tožijo britansko vlado zaradi mučenja. Bili so člani uporniškega gibanja Mau Mau, ki se je uprlo britanski nadvladi. Upor vojaško sicer ni bil preveč uspešen, vendar je uspel zasejati razdor med belimi naseljenci v Keniji in britansko vlado, kar je posledično pripeljali Kenijo do samostojnosti leta 1963. Britanska vlada se je tožbe dolgo otepala, češ da ne more biti pravno odgovorna za zločine, ki so se zgodili tako dolgo nazaj, poleg tega pa še zunaj ozemlja Velike Britanije, čeprav je bila Kenija v času morebitnega zagrešenega zločina nad četverico del Britanskega imperija.

Voditelji držav v območju evra naj bi se v Bruslju dogovorili za podaljšanje ročnosti in znižanje obrestnih mer za posojila državam v območju evra, kot so Grčija, Irska in Portugalska. Ročnost posojil naj bi se podaljšala s sedem let in pol na 15 let, obrestne mere za posojila pa bi se znižale s 4,5 odstotka na 3,5, piše v osnutku izjave, ki jo bodo voditelji najverjetneje sprejeli. Glavno odprto vprašanje pri dogovarjanju o drugem svežnju pomoči Grčiji je sicer vloga zasebnega sektorja v paketu. Dogovora o davku za banke, ki se je omenjal kot možen kompromis, predvidoma ne bo, ni pa izključena možnost selektivnega bankrota Grčije.

Zaradi sumov korupcije je odstopil predsednik španske regije Valencia, Francisco Camps, tesen sodelavec vodje opozicijske Ljudske stranke, Mariana Rajoya. Osumljen je, da je od podjetij prejel darila, predvsem obleke, v vrednosti 14.000 evrov. Camps je sicer zatrdil, da je nedolžen in da bo to dokazal tudi na sodišču. A to naj bi bil le vrh ledene gore in Camps je le eden od kakih 20ih politikov desne Ljudske stranke, vpletenih v tako imenovano afero Gürtel, v kateri je poslovnež Francisco Correa obtožen vodenja korupcijskih mrež v več španskih regijah. Afera se vleče že dve leti in velja za največji korupcijski škandal v Španiji, zaradi nje pa so doslej že odstopili evropski poslanec Gerardo Galeote, zakladnik Ljudske stranke Luis Bárcenas in več županov.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je dejal, da ima haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije glede izročitve haaškega obtoženca Gorana Hadžića prednost pred hrvaškim pravosodjem. Josipović sicer meni, da bi bilo dobro, če bi postopek proti Hadžiću potekal na Hrvaškem, kjer so bili storjeni zločini. Vendar hrvaški predsednik dodaja, da statut haaškega sodišča in hrvaški ustavni zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem določata, da ni možno zahtevati izročitve obtoženca za isto kaznivo dejanje ter da ima, kot rečeno, sodišče v Haagu prednost.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je zgrožen in zaskrbljen nad plakati oziroma nalepkami z napisom "Cigani raus" z dodanim neonacističnim križem, ki so se pred nekaj dnevi pojavili na nekaterih ulicah Lendave. Pravi, da gre za zavržno dejanje, ki nedvomno predstavlja resen primer neposredne sovražnosti do romske skupnosti, živeče v Sloveniji. Gantar pričakuje, da bodo pristojni organi v čim krajšem času našli in kaznovali storilce, romski skupnosti in vsem, ki se borijo za enakovredno vključenost pripadnikov romske skupnosti v družbo, pa je izrazil osebno podporo in solidarnost.