Več tisoč ukrajinskih veteranov afganistanske vojne in delavcev, ki so sodelovali pri čiščenju posledic po jedrski nesreči v Černobilu leta 1986, je poskušalo vdreti v parlament v Kijevu. Protestniki so prebili ogrado, ki so jo varovali policisti in razbili steklo na glavnem vhodu v verhovno rado (ukrajinski parlament). Množica se je umirila šele, ko je na pogovore s protestniki prišla skupina poslancev vladajoče Stranke regij. Poslanci so namreč minuli teden v prvem branju potrdili predlog zakona, ki predvideva zmanjšanje ugodnosti za te delavce in ljudi, ki živijo na območjih, kjer je še vedno povečana stopnja radioaktivnega sevanja. Predlog varčevalnih ukrepov s katerimi želi Viktor Janukovič pokazati, da ima proračun pod nadzorom, pa predvideva tudi zmanjšanje sredstev za veterane afganistanske vojne.


Turški notranji minister Idris Naim Sahin je sporočil, da so v eksploziji, ki je odjeknila v središču Ankare, umrli trije ljudje, najmanj 15 ljudi pa je bilo ranjenih. Kljub temu, da je namestnik turškega premiera Bulent Arinc pojasnil, da je eksplozijo povzročila bomba podtaknjena v vozilu, so okoliščine, kaj je dejansko povzročilo eksplozijo, nejasne. Očividci so namreč povedali, da je bila tik pred njo, poleg vozila odvržena tudi plinska jeklenka. Guverner Ankare Aladin Yuksel najprej ni želel govoriti o napadu, poudaril je le, da so preiskovalci že na delu in preiskujejo vsa možna ozadja. Turški notranji minister Sahin je kasneje že namignil, da je šlo najverjetneje za teroristični napad in s prstom pokazal na Kurdsko delavsko stranko.


Evropska komisija je po tem, ko je bonitetna agencijska hiša Standard in Poor's Italiji znižala oceno pri zmožnosti samostojnega odplačevanja državnega dolga, državo na apeninskem polotoku pozvala k nujnemu ukrepanju za izkoreninjenje globokih strukturnih šibkosti v njenem gospodarstvu. Dolžniška kriza se v Evropski Uniji le poglablja in povzroča v Bruslju zaskrbljenost, saj je Italija četrto največje evropsko gospodarstvo ter je preveliko za reševanje iz sedanjega poroštvenega sklada. Sledila bi lahko Španija, ki pa ima za razliko od Italije, bančni sitem v veliko boljšem stanju.


Poslanke in poslanci že cel dan razpravljajo pred odločanjem o usodi vlade premiera Boruta Pahorja. Razprava se dotika tudi vseh živih možnih scenarijev, ki bi sledili morebitni izglasovani nezaupnici Pahorjeve vlade. Večina se jih zavzema za predčasne volitve. Iz vrst Slovenske demokratske stranke je bilo slišati prenekatere očitke o zakulisnem iskanju novega mandatarja in sicer, da predsednik Zaresa Gregor Golobič že išče novega mandatarja. Na drugi strani poslanec Socialnih demokratov Luka Juri meni, da ne vidi smisla iskati novo parlamentarno ravnovesje z novim mandatarjem, ampak da so alternativa tej vladi le predčasne volitve. Glasovanje o zaupnici vlade bo potekalo v večernih urah.

POPRAVEK:  

Vlada premiera Boruta Pahorja, ki je zaupnico vezal na imenovanje novih ministrov v državnem zboru ni prestala glasovanja. Proti je namreč glasovalo 51 poslancev, za jih je bilo 36. S tem je Pahor razrešen s funkcije, Državni zbor pa mora sedaj v 30ih dneh izvoliti novega mandatarja, sicer bo Slovenija novo vlado dobila po predčasnih volitvah, ki bi bile predvidoma v začetku decembra.