Čas adventa smo, dragi poslušalci, preživeli. Z malo sreče se bomo prebili tudi skozi konec tega veselega decembra. Kakor kaže, pa se v teh prazničnih dneh, ko se poslavlja staro leto, še kdo drugi odpravlja z njim v preteklost. Med drugim je to veliki izraelski izvozni artikel in osvoboditelj svete dežele – »uzi«. Tako je. Veliki - mali uzi, nekdaj najbolj razširjena lahka avtomatska puška na zahodu se poslavlja od izraelske vojske. Toda brez strahu, saj jo bodo vrli Izraelci še naprej proizvajali za komercialno uporabo.
Sicer je rojstna vas te puške čas naših praznikov, ki se bodo, če bo šlo tako naprej, kmalu raztegnili na celo leto, pospremila še z enim ukrepom. Izraelski minister za prevosodje, je namreč dal odstraniti štiri nezakonite naselbine na zasedenih ozemljih. Majhno poslovno darilce svojim zahodnim zaveznikom pač. Ti mu verjetno tudi v prihodnjem letu ne bodo preveč hodili v zelje ob izvensodnih likvidacijah palestinskih upornikov, ki sledijo preizkušeni izraelski logiki »manj je več«. Ali, upornik manj - samomorilcev več, in s tem več priložnosti za ekskurzije izraelskih tankov po sveti deželi.
Poslušate turobno decembrski Off program Radia Študent:
Še bolj veseli kot naš december so bojda ameriški osvoboditelji Iraka, saj naj bi jim po pisanju arabskega časnika, ki izhaja v Londonu, ujeti ex ljubček Donalda Rumsfelda Sadam Husein, izdal informacije o denarju in orožju, ki ju je skril za časa svoje vladavine. Poleg tega naj bi jim nekdanji lev in sedanji klošar na uho prišepnil še, komu naj bi ob svojem padcu poveril omenjeno orožje in denar. Šlo naj bi torej za jollye, ki nadomeščajo pikovega asa.
Razen tega našim ljubljenim zaveznikom poskušata miren spanec zagotoviti tudi japonska in kitajska vlada, ki sta obljubili, da bosta preučili možnost odpisa dolgov Iraku, kar je po mnenju Američanov nujni pogoj za gospodarsko okrevanje te države. Gre za okoli 10 milijard dolarjev, ki jih Irak dolguje Kitajski in Japonski, kar obenem znaša okoli 25% dolga te države pariškemu klubu, v katerem med drugim sedijo še Nemčija, Francija in Rusija.
Po večkratnih debaklih ob srbskih volilnih skrinjicah prvi neuradni podatki o udeležbi na predčasnih parlamentarnih volitvah kažejo, da se je srbsko volilno telo le zmigalo in opravilo državljansko dolžnost. Po predvidevanjih in na veliko razočaranje samooklicanega demokratičnega Zahoda je bila najbolj disciplinirana volilna baza haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. Njegova “Srbska radikalna stranka” je po prvih podatkih zasedla 82 od skupno 250-ih parlamentarnih stolčkov in si zagotovila kar 60 glasov več, kot v prejšnjem skupščinskem sklicu. Statistični podatki nam obenem vedo povedati, da je za radikalce glasovalo več kot milijon ljudi oziroma slaba tretjina volilnih upravičencev.
Prepričljiva zmaga pa Šešljevcem ne bo zagotovila možnosti za oblikovanje vlade, saj se nobena od strank, ki so dosegle pet odstotni volilni prag, ne želi pajdašiti z Zahodu neljubimi radikalci. Težave imajo tudi tako imenovane demokratične stranke. Na drugem mestu volilne lestvice so namreč zmernejši nacionalisti Vojislava Koštunice, ki v času predvoline kampanje obljubljali, da se ne mislijo podajati v parlamentarno zvezo z Demokratsko stranko pokojnega Zorana Djindjića, ki je zasedla tretje mesto. Oblikovanje nove srbske vlade bo zato nadvse nadležno opravilo, potencialne tvorce pa lahko tolaži zgolj poročilo mednarodnih opazovalcev, ki so zagotovili, da so bile volitve demokratične in v skladu z evropskimi standardi.
Z evropskimi standardi se ubada tudi predsednik evropske komisije Romano Prodi, ki je sporočil, da bi si morala Evropska komisija v desetih mesecih mandata, ki so ji še preostali, prizadevati predvsem za sprejem evroustave. »Duh konvencije je še živ,« je še napisal, a je kaj kmalu dobil »kajlo« komisarja za širitev, Gunterja Verheugena, ki je za nemški radio izdavil, da za hiter dogovor o ustavi ne vidi dosti možnosti. Kar pa se tiče v zadnjem času tolikanj omenjane Evrope dveh hitrosti, je slednjemu bliže novorek, po katerem gre kvečjemu za »gravitacijske centre«. Tem naj bi bili v Uniji priča tako ali tako že do sedaj, tako da si glede tega bojda ne gre preveč beliti las. No, če poslušamo našega vrhovnega Roparja, pa bo ljuba nam očetnjava kaj kmalu v samem vrhu evropske razvitosti. Za dobre vesti se priporočamo ljubemu bogu in dedku mrazu.
Komentarji
komentiraj >>