OFF NAPOVEDNIK

Iz urada Združenih narodov za droge in kriminal so zaskrbljeno sporočili, da se je proizvodnja opija v Afganistanu v zadnjem letu povečala za skoraj dve tretjini ter da se je površina makovih polj povečala za sedem odstotkov. Vsekakor so to podatki, ki bi vsaki zahodni korporaciji v času gospodarske krize povzročili nasmešek do osmice. Povečanje produktivnosti pa po njihovih besedah ne gre pripisati zgolj marljivosti poljedelcev na makovih poljih, ampak tudi nestabilnosti in visokim cenam na tržišču. Na uradu so tako ugotovili, da bo na račun povečanja obdelovalnih površin bogatejši tudi povprečni pridelek na hektar v primerjavi z lanskim letom. Še en podatek, ki priča, zakaj bo letošnji pridelek boljši. Lansko leto je namreč kmetovalce po prstih udarila bolezen, s katero se vsakodnevno ubadajo tudi kmetje z bolj tradicionalnimi dejavnostmi, rastlinska rja namreč.

Naj še povemo, da so se cene opija letos v primerjavi z letom 2010 povišale za 43 odstotkov. Zanimivo izjavo v povezavi z vsemi statističnimi podatki, ki so jih nanizali, je izustil vodja urada Združenih narodov za droge in kriminal v Afganistanu, Jean-Luc Lemahieu. Poleg rekordnih zaslužkov, ki jih ne smemo ignorirati, je potrebno upoštevati, da gredo le-ti v veliki večini trgovcem in upornikom. Skrajno žalostna situacija je namreč, da bodo od rekordne proizvodnje opija kmetje dobili najmanj.

Berete Off program radia Študent, ki pravi: „Religija ni opij za ljudstvo. Opij je.“

OFF PROGRAM

Mjanmarski predsednik Thein Sein je le nekaj ur zatem, ko je vladni odbor za človekove pravice pozval k pomilostitvi političnih zapornikov, odobril pomilostitev za več kot 6.300 zapornikov. V pozivu, objavljenem v treh časnikih pod nadzorom vlade, je odbor zapisal, da bi osvoboditev zapornikom, ki ne predstavljajo grožnje stabilnosti države, omogočila sodelovanje pri gradnji države. Na prostost jih bodo začeli spuščati v sredo, zaenkrat pa še ni znano, ali bo med njimi tudi okoli 2.000 političnih zapornikov, med katerimi so tako borci za demokracijo kot tudi novinarji in odvetniki. Poteza predstavlja doslej najbolj očiten znak reform, ki so se jih v državi lotile nove oblasti, ki so nasledile vojaško hunto.

Na mednarodnem političnem parketu odmeva pripotovanje ruskega predsednika vlade, Vladimirja Putina na Kitajsko. Na dvodnevnem obisku se bo Putin sestal s kitajskim predsednikom Hu Jintaom in premierom Wen Jiabaom. Njegov obisk naj bi prispeval k tesnejšemu sodelovanju med državama, saj naj bi v Pekingu po napovedih Moskve podpisali sporazum o sodelovanju pri modernizaciji gospodarstva. Skupno gre za 20 projektov v vrednosti 5,5 milijarde evrov. Rusija tudi upa, da bodo lahko tokrat uspešno zaključili pogovore o novi pogodbi o dolgoročni dobavi ruskega plina Kitajski. Nazadnje so pogovori propadli ob obisku Hu Jintaa na Gospodarskemu forumu v Sankt Peterburgu junija letos, ker niso dosegli dogovora o ceni.

Po oceni strokovnjakov sta si Rusija in Kitajska prvenstveno bolj konkurentki kot partnerki. Švedski Inštitut za mirovne raziskave iz Stockholma je nedavno v svojem poročilu ugotovil, da je Rusija v odnosu s Kitajsko nazadovala. Predvsem se je zmanjšala kitajska odvisnost od dobav ruskega orožja in energentov. Kitajska, ki je največja porabnica energije na svetu, je v zadnjem obdobju strateško razslojila svoje dobavitelje. Največja dobaviteljica nafte na Kitajsko je tako postala Savdska Arabija, ruski položaj pa se je oslabil tudi na področju zemeljskega plina, kjer se je Kitajska obrnila predvsem na države Srednje Azije.

Misija Združenih narodov v Afganistanu v posebnem poročilu ugotavlja rutinsko mučenje v afganistanskih zaporih. Na podlagi pogovorov z osebami, ki so bile v afganistanskih zaporih zaprte od oktobra 2010 dalje, misija ugotavlja, da so z mučenji odgovorni želeli doseči priznanja oziroma priti do informacij, ki bi jim utegnile koristiti v nadaljnjem postopku. Preiskovalci naj bi se po navedbah poročila nad ujetniki znašali s številnimi brutalnimi postopki, prizanašali pa naj ne bi niti mlajšim od 18 let. Kljub obširnim mučenjem, vodja misije Združenih narodov v Afganistanu Staffan de Mistura ugotavlja, da to ni institucionalizirano in da ga afganistanska vlada ne odobrava.

Ukrajinsko sodišče je nekdanjo ukrajinsko predsednico vlade, Julijo Timošenko, ki je leta 2009 podpisala sporazum z Rusijo o dobavi plina, zaradi zlorabe pooblastil v tem primeru v kriminalne namene in dejanj, ki so jasno presegla njena pooblastila ter imela težke posledice, obsodilo na sedem let zapora. Poleg tega so ji za tri leta prepovedali opravljanje uradnih dolžnosti in ji naložili plačilo 200 milijonov dolarjev odškodnine. Sodnik Rodion Kirejev je dejal, da je pogodba z Rusijo ukrajinski naftni družbi Naftogaz povzročila za poldrugo milijardo grivn oziroma 190 milijonov dolarjev škode. Še pred objavo razsodbe je Timošenkova, ki je že dva meseca v priporu povedala, da ta sodba v njenem življenju in bitkah ne bo spremenila ničesar. Prepričana je tudi, da je proces politično motiviran in da jo želi predsednik Viktor Janukovič na ta način le izločiti iz politične tekme. Kakorkoli, na klopi, kjer so pričali proti Timošenkovi, se je znašel tudi nekdanji ukrajinski predsednik in njen zaveznik Viktor Juščenko. V prvi izjavi po obsodbi je Timošenkova izjavila, da se bo še naprej borila proti avtoritarni državi ter potrdila, da se bo obrnila na sodišče v Strasbourgu.

Medtem je v Ukrajino na dvodnevni uradni obisk prispel predsednik Slovenije Danilo Türk. Z vsemi vojaškimi častmi in glamurjem, ki spada zraven, ga je pred predsedniško upravo sprejel gostitelj, ukrajinski predsednik Viktor Janukovič. Na štiri oči naj bi govorila o dvostranskem sodelovanju med državama in drugih mednarodnopolitičnih temah. Po pogovorih obeh predsednikov bosta ukrajinska in slovenska stran podpisali sporazum o sodelovanju v boju proti kriminalu, protokol o krepitvi sodelovanja pri vprašanjih glede Evropske unije, memorandum o sodelovanju na področju turizma in pismo o nameri o sodelovanju na carinskem področju.

Na tisoče egiptovskih koptskih kristjanov se je zbralo na pogrebu 25ih protestnikov, ki so bili ubiti v Kairu med spopadi z varnostnimi silami konec prejšnjega tedna. Do protestov je prišlo, ko so v južni provinci Aswan zažgali eno od koptskih cerkva, ki jo je pred tem guverner te province označil za nezakonito gradnjo. Vodja koptske Cerkve Šenuda Tretji je za izbruh nasilja obtožil neznane osebe, ki naj bi se infiltrirale med množico in storile kazniva dejanja, za katera so kasneje obtožili kopte. Veliko žalujočih pa je izrazilo ogorčenje predvsem nad vojsko, ki jo krivijo za smrt 25ih ljudi in več sto ranjenih. Protestniki in očividci zatrjujejo, da so jih, preden so pripadniki varnostnih sil streljali na njih in se z vojaškimi vozili zapeljali v množico protestnikov, napadli razbojniki. Začasni vladajoči vojaški svet naj bi že odredil hitro preiskavo o izbruhu nasilja, medtem ko velika večina žalujočih zaradi prelite krvi vodjo vojaškega sveta Mohameda Tantawija označuje za izdajalca.

Ljubljanski župan Zoran Janković je na Kongresnem trgu v Ljubljani sporočil, da bo aktivno sodeloval na predčasnih parlamentarnih volitvah 4. decembra. Okoli 400 zbranim je povedal, da se bo na volitve podal z lastno stranko z imenom Stranka Zorana Jankovića, ki ne bo del predvolilnih koalicij, temveč bo nastopila samostojno. Dejal je tudi, da programa še nimajo, a je ta v pripravi. V povsem svojem slogu pa Janković še ni razkril, ali bo tudi sam kandidiral za poslanca.

Parlamentarni odbor za notranjo politiko je s petimi glasovi za in osmimi proti zavrnil predlog dopolnitve zakona o prekrških, ki jih je predlagala Slovenska demokratska stranka. Dopolnitve so predvidevale skrajšanje roka za izdajo plačilnih nalogov in skrajšanje zastaralnih rokov, to pa naj bi preprečilo zlorabe. Kaj so želeli z novelo doseči, smo vprašali Vinka Gorenaka iz SDS:



Koalicijski poslanci so torej predlog zavrnili, za razloge pa smo povprašali Darjo Lavtižar Bebler iz Socialnih demokratov:



Lavtižar Beblerjevo smo prosili za ponazoritev notranje neskladnosti:



OFF sta pripravila Luka Počivalšek in Boris Vasev.