Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Off program 05.01. 2004 (3166 bralcev)
Ponedeljek, 5. 1. 2004
Ana Kr



OFF PROGRAM NAPOVEDNIK Ponedeljek, 5. 1. 2004

V času, ko se kazalec na barvni lestvici, ki prikazuje stopnjo nevarnosti terorističnih napadov, nevarno spogledje z rdečo barvo, so se Združene države Amerike odločile za nov zaščitni ukrep. Načelnik Ministrstva za kratenje človekovih pravic - po domače Ministrstva za domovinsko varnost – je napovedal, da bodo morali odslej vsi obiskovalci Združenih držav, ki morajo za vstop v deželo svobodnih in svobodoljubnih ljudi pridobiti vizo, obenem prestati tudi fotografiranje in odvzem prstnih odtisov. Postopek bo ponovljen tudi ob odhodu iz države. Ukrep bo prizadel približno 24 milijonov tujcev, ki letno prestopijo meje obljubljene dežele in nimajo te sreče, da izvirajo iz ene izmed 28-ih držav, katerih politični režimi so se izkazali za Ameriki všečne in neoporečne. In, guess what: med temi državami je, zahvaljujoč cmokljajočim spretnostim zunanjega ministra Dimitrija Rupla, tudi Slovenija.

Uvedba kriminaliziranja tujih državljanov je razburila marsikatero državo, ki se ni uspela prebiti v krog elitnih vazalov. Najbolj odločni so bili Brazilci, saj so poleg vlaganja protestnih not in diplomatskega “puhlorečenja” Američanom takoj vrnili z enako mero ter jih poslali na slikanja in odvzem prstnih odtisov. Obenem jim zloba ni dala miru, saj si za razliko od ameriških uradnikov, ki obljubljajo zgolj nekaj sekundni varnostni pregled, lagodno vzamejo četrt ure časa. Da bi bilo maščevanje še slajše se pri odvzemanju prstnih odtisov namesto elektronskih tehnik poslužujejo staromodnih praks, kot je uporaba črnila.


Poslušate fašistoidnim praksam nenaklonjeni Off Program Radia Študent!


OFF PROGRAM Ponedeljek, 5. 1. 2004

Še pomnite, tovariši, ko so ameriško-britanske sile ob zavzetju Bagdada in ustoličenju “kao” civilnega upravitelja Iraka dobrodušno obljubljale, da bodo v državi ostale zgolj nekaj mesecev, dokler se razmere za silo ne uredijo? Nato so izjavo preformulirali in si dali več manevrskega oziroma interpretativnega prostora – v Iraku bodo ostali zgolj do tedaj, ko bo to nujno potrebno. Blagohotni in pravični “zmagovalci” so obenem obljubljali, da bodo vodenje države – vsaj na manifestni ravni – 1. julija tega leta prepustili neodvisnim in demokratično izvoljenim iraškim oblastem. Spomin zmagovalcev pa se je, kot že tolikokrat doslej, izkazal za kratkega.

Takoj po Blairovem obisku britanskega dela iraškega protektorata je namreč zunanji minister Jack Straw napovedal, da britanske čete v Iraku ne bodo ostale zgolj nekaj mesecev, temveč raje nekaj let, denimo nekje do leta 2006 ali 2007. Vzrok za nenadno podaljšanje bivanja britanske, nedvomno pa tudi ameriške soldateske naj bi bil v preprostem opažanju, da iraška država enostavno še ni zrela, da bi prevzela vajeti v svoje roke. Kot zgled za nadaljnji potek okupacije je postavil razmere v Afganistanu, kjer so si morali zavezniški vojaki kar dve leti in pol prizadevati, da bi ustvarili pogoje za mirno vzpostavitev nove oblasti.

Pri postavljanju afganistanskega zgleda pa je Jack zgolj sledil zgledu velikega brata Georga Busha mlajšega, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad novo oblikovano afganistansko ustavo. Po nekajtedenskem zasedanju je namreč afganistanska plemenska skupščina loja džirga sprejela nov ustavni dokument, ki predvideva politični sistem, podoben ameriškemu, v katerem je osrednji nosilec moči predsednik države. Za tako obliko ustave si je kakopak aktivno prizadeval tudi sedanji afganistanski predsednik in ameriški protežiranec Hamid Karzaj.

Afganistan bo v tem letu v središču pozornosti tudi pakta NATO, je obljubil Nizozemec Jaap de Hoop Scheffer, sveže ustoličeni generalni sekretar zavezništva. Misijo v Afganistanu, ki zaenkrat obsega zgolj vzpostavljanje reda in miru na območjih Kabula in Kunduza namreč namerava razširiti tudi na manj gostoljubne dele države. Tudi sicer Nizozemca čaka precej napornih nalog, kot denimo preobrazba in širitev zavezništva ter krpanje razparanih čezatlantskih odnosov, ki mu jih je prepustil njegov predhodnik George Robertson. Ta se je – mimogrede - modro podal v bolj lagodne, predvsem pa bolje plačane gospodarske vode, kjer bo sedaj podpredsednik telekomunikacijske skupine Cable&Wireless.

Dobiček iz svoje obetajoče se izvolitve pa že kuje gruzijski opozicijski voditelj Mikhail Sakašvili - Miša, ki se je navkljub še nepreštetim glasovom že razglasil za zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev. Podprt z ekipo mladih, ambicioznih ljudi, ki se ponašajo z diplomami prestižnih zahodnih univerz, je napovedal, da bo izkoreninil korupcijo, odprl trg tujim investitorjem ter poskrbel za boljši socialni položaj državljanov. Finančno pa si bo opomogla predvsem vladajoča garnitura in lokalni tajkuni, saj je Gruzija že dlje časa pomembno geostrateško območje, preko katerega nameravajo multinacionalke v bližnji prihodnosti zgraditi naftovod, ki bo črno zlato dostavljal zahodnim tržiščem.

Domači predsednik republike Janez Drnovšek pa je ponovoletno delovno vnemo pokazal s tem, da je začel s prvimi posvetovanji z vodji poslanskih skupin glede kandidatov za novega predsednika računskega sodišča. Domača vlada pa je nekoliko manj delovno vneto sporočila, da bo novi kandidat za prvega človeka domačega represivnega organa policije, znan v prihodnjih dneh. O tem, kdo bo naposled le vršilcu dolžnosti direktorja policije Marku Pogorevcu omogočil odhod v bolj mirne in od rodne grude oddaljene diplomatske vode, pa več v naslednjih dneh.





Komentarji
komentiraj >>