Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
kje je Afrika britoff? (1106 bralcev)
Četrtek, 20. 10. 2011
Maja Z



Sedma:

Dober mesec po izvedbi predčasnih volitev so v Latviji le dobili mandatarja. Ta čast bo pripadla dosedanjemu premieru Valdisu Dombrovskisu, čeprav je njegova desnosredinska stranka Enotnost tokrat pristala le na tretjem mestu. Po vsej verjetnosti bo sestavil podobno desničarsko koalicijo kot prej, saj je zmagovito stranko Harmonija centra, ki se nagiba proti Rusiji, že zgodaj izločil iz koalicijskih pogajanj.

Po osmih letih na čelu osrednje evropske finančne institucije je Jean-Claude Trichet prepustil predsedstvo Evropske centralne banke Italijanu Mariu Draghiju . Ob tej priliki ni manjkalo čestitk Trichet-u  za izvrstno vodenje banke med krizo. Slovesnost v Frankfurtu so za krizni pogovor o dolžniški krizi izkoristili tudi drugi udeleženci, med njimi Angela Merklova, Jose Manuel Baroso in Nicolas Sarkozy, ki je zato zamudil rojstvo hčerke.

Sirski predsednik Bašar al Asad je po sedmih mesecih uporov še vedno sposoben organizirati velike demonstracije v svojo podporo, tokrat v Alepu, drugem največjem mestu v državi. Medtem naj bi v spopadih opozicijskih protestnikov in varnostnih sil umrlo vsaj dva ducata civilistov. Opozicijske sile pa so dosegle vsaj eno pomembno zmago in sicer prvo mednarodno priznanje. Tega mu je podeli Libijski nacionalni prehodni svet, ki je sam sicer šele pred dobrim mesecem pridobil toisto pravico zastopanja svojega naroda na mednarodnem odru. Vprašanje če bo Libijcem sledila tudi kakšna druga država z daljšim stažem, vsekakor pa Sirskemu nacionalnemu svetu to ne bo dosti pomagalo, dokler Rusija in Kitajska vztrajata pri podpori obstoječemu režimu.

Mednarodno priznanje pa samo po sebi še ne pomeni, da tvoja država kotira visoko v učbenikih geografije v Združenih državah Amerike. To se odraža na primer v načinu kako je republikanska predsedniška kandidatka Michele Bachmann razložila svojo zgroženost nad Obamovo zunanjo politiko. Predsednik naj bi ameriške sile najprej poslal v Libijo, zdaj pa še v Afriko.

Osma:


V bolivijsko prestolnico La Paz je prispel dva meseca trajajoči marš okoli tisočih staroselskih protestnikov. Na 500 kilometrov dolgo pot so se amazonski indijanci podali zaradi nasprotovanja gradnji nove avtoceste skozi zavarovano območje deževnega gozda. Bojijo se, da bo gradnja pospešila nezakonito sečnjo in uničila njihov način življenja. Na poti do La Paza so protestnike s solzilcem napadli policisti zaradi česar sta odstopila dva ministra. Predsednik Evo Morales je projekt, ki ga sicer financira brazilska vlada, začasno zamrznil, vendar zaenkrat ne želi popustiti in ga popolnoma odpovedati, saj naj bi ga skrbel tudi njegov ugled. Obstajaj pa tudi druge staroselske skupine, ki ostajajo zveste Moralesu in podpirajo gradnjo avtoceste kot spodbudo lokalnemu gospodarstvu in regionalni integraciji.

Državni zbor je praktično z aklamacijo sprejel zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. Za je glasovalo 54 poslancev, proti pa le Bogdan Barovič. Po njegovem mnenju zakon predvideva prenizek dokazni standard za izvedbo finančne preiskave, saj je zanjo dovolj že samo sum obstoja nezakonitega premoženja. Navkljub Barovičevim dvomom v to ali je zakon sploh skladen z obstoječo zakonodajo, pa so vsi ostali poslanci podprli zakonsko rešitev, ki omogoča začasno zaplembo, zamrznitev ali celo popoln odvzem premoženja sumljivega izvora. SDS je sicer populistično poskusil z amandmajem, po katerem bi bila meja sumljivosti znižana na 5,000 evrov, tako da so izpadli najbolj pravičniški, ko je večina odločila da je vendarle bolje, da je meja sumljivosti pri 50,000 evrih.

Le dva tedna so se imeli Mariborčani veseliti letalske povezave z Londonom, ki jo je s postankom na Dunaju izvajal nov letalski prevoznik Golden Air. Do nadaljnjega so namreč vsi leti iz mariborskega letališča Edvarda Rusjana odpovedani. Do sedaj je podjetje namreč najemalo letala, vendar naj bi imeli težave ravno z najemom, zaradi česar so začasno preklicali vse napovedane lete. Njihov Boing 737 je trenutno na tehničnem pregledu in ga bodo registrirali čim bo to mogoče. Odpoved letov bo prizadela okoli 40 potnikov, ki so že kupili vozovnice, vendar jih bodo pri Golden Air-u preusmerili na druge ponudnike.

V vzhodnem Ohiu se počasi zaključuje sezona lova na eksotične živali. Okoli 50 levov, tigrov, grizlijev in opic, ki so pobegnile iz zasebnega živalskega vrta je le kratek čas uživalo v svobodi. Z izjemo ene opice, ki je še na prostosti so ostale večinoma postrelili, nekaj pa so jih le ujeli. Živali so pred tem životarile v razmerah, zaradi katerih je bil njihov lastnik Terry Thompson že enajstkrat obtožen krutosti do živali. Iz kletk pa jih je očitno spustil on sam tik preden je storil samomor.

Deveta:

V tretjem poskusu je Haitiju le uspelo oblikovati novo vlado. Premier Garry Conille, nekoč svetovalec ameriškemu predsedniku Clintonu, je s svojo 17-člansko ministrsko ekipo začel z delom. Conille je bil sicer že tretji nominiranec za ta položaj odkar je marca predsedstvo v tej obubožani otoški državi prevzel Michel Martelly. Nova vladna ekipa obljublja visoko gospodarsko rast, soočiti pa se bo morala s še vedno nesaniranimi posledicami potresa izpred več kot leta in pol in vedno resnejšo epidemijo kolere.

Grčija vstopa v drugo polovico 48-urne splošne stavke, ki je včeraj z rekordno udeležbo na demonstracijah bolj ali manj ohromila državo. V parlamentu pa bodo glasovali o novem svežnju varčevalnih ukrepov, ki so seveda pogoj za izplačilo naslednjega obroka obljubljene mednarodne finančne pomoči. Novi ukrepi vključujejo povišanje davkov znižanje pokojnin in plač javnih uslužbencev, to pa bo grški vladi kupilo naslednjih osem milijard evrov, s katerimi bo lahko izplačala omenjene pokojnine in plače.

Navkljub protestom so mednarodne sile Kfor začele odstranjevati cestne barikade do mejnih prehodov Jarinje in Brnjak na severu Kosova. Kosovski Srbi so imeli do včeraj zvečer, da sami odstranijo barikade, vendar so se pogajanja zaključila brez uspeha. Odstranitev barikad je poskusilo ustaviti okoli 150 protestnikov, vendar so jim to sile Kfor-ja preprečile z uporabo solzivca. Pri tem naj ne bi bil nihče ranjen.

Slab mesec dni je trajalo, da je že tretja od velikih bonitetnih agencij znižala oceno slovenskega kratkoročnega in dolgoročnega kreditnega tveganja. Prvi je bil septembra Moody's, ki mu je sledila agencija Fitch, zdaj pa je svojo zaskrbljenost izrazil tudi Standard and Poor's. Analitiki slednjega menijo, da bodo vladni ukrepi za pomoč gospodarstvu in bančnemu sistemu preveč obremenili splošni vladni dolg. To nazadovanje lahko po njihovem mnenju ustavi nova vlada in s konsolidacijo proračuna in državnih financ izvede strukturne reforme in stabilizira situacijo.

Deseta:

V Čilu že drugi dan potekajo masovni, intenzivni in mestoma nasilni protesti v katerih študenti s podporo učiteljev in sindikatov zahtevajo brezplačno javno šolstvo. Demonstracije so na začetku potekale v karnevalski atmosferi, ta pa se je mestoma sprevrgla v poulične bitke okoli gorečih barikad. Predstavniki študentskega gibanja zavračajo vsakršno nasilje in poudarjajo široko ljudsko podporo njihovim zahtevam po kvalitetni in brezplačni javni izobrazbi. Predsednik Sebastian Pinera je obljubil reforme, vendar so te omejene na dodatno podporo manj priviligiranim, medtem ko ostro nasprotuje splošni reformi šolskega sistema, s katero bi vlada prevzela popoln nadzor nad izobraževalnim sistemom v državi.

Tajske oblasti so sporočile, da pred poplavami, ki že od julijskih monsunov pustošijo po državi, ne bodo mogle ubraniti prestolnice Bangkok. Zaenkrat center mesta še ostaja na suhem, vendar so pritiski tako hudi, da so bili prisiljeni spustiti deročo vodo skozi nekaj predmestnih četrti, tako da se je izlila v morje. V poplavah je dosedaj umrlo več kot 300 ljudi, visoke vode pa so prizadele vsaj tretjino države.

Minuto čez polnoč bo predsednik Türk podpisal akt o razpustitvi parlamenta, kar pomeni, da je danes zadnji dan, ko ta še lahko odloča s polnimi pooblastili. Od jutri dalje bo parlament dva tedna sicer smel opravljati nujne zadeve na izrednih sejah, s četrtim novembrom pa se bo začel mesec volilne kampanje, ko v državnem zboru praviloma ne bi smelo biti nobenih razprav v izogib volilnemu agitiranju. Zadnji dan, ko je to še dovoljeno, je na sporedu SDS-ova novela zakona o prometnih prekrških. Po predlogu bi določeni manjši prometni prekrški ne prinašali več denarnih kazni, temveč le opomine, vse pa kaže, da bo zakon brez težav sprejet.

Protestniki gibanja 15. oktober navkljub neprijaznemu vremenu nadaljujejo z zasedbo ploščadi pred ljubljansko borzo oziroma „Bojzo". Danes on 11ih je napovedan teach-in, čez dan pa so napovedane delavnice o finančnem kapitalizmu in o določenih oblikah neposrednega izražanja svojega mnenja v obliki umetniških akcij, ki naj ostanejo za sedaj neimenovane. Če vas zanima več se zglasite na Bavarskem dvoru, kjer bodo vsake podpore nedvomno veseli.




Komentarji
komentiraj >>