OFF NAPOVEDNIK

Hektivisti Anonymous so ponovno udarili! Sesuli so namreč 40 strani, na katerih naj bi se dalo najti vsebine z otroško pornografijo. V kontekstu te akcije so objavili seznam z imeni 1500 ljudi, ki naj bi uporabljali stran, imenovano „Lolita City“. Anonymousi naj bi na sled otroški pornografiji prišli v njihovem virtualnem domovanju, darknetu, sicer pribežališču vsakršnih perverznežev, ilegalcev, aktivistov in /b/tardov. Na akcijo Anonymousov pa že letijo zavistne kritike. Graham Cluley, tehnološki svetovalec pri firmi Sophos, ki se ukvarja z internetno varnostjo, je recimo poudaril, da bi morale strani in mreže z nelegalno vsebino sesuvati avtoritete, ne pa ilegalci sami! Po njegovih besedah se hektivisti Anonymousa lahko počutijo, kot da so naredili dobro stvar, dejansko pa so s svojim dejanjem nehote izpostavili tveganju več otrok. Zanimiv pogled na stvar je vse, kar lahko rečemo.

Berete perverzen, aktivističen in /b/tardiran OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Okupacija ploščadi pred ljubljansko 'Bojzo' se nadaljuje že deveti dan. Aktivistka Katja, ki je bila prisotna na včerajšnji skupščini, je povzela program današnjega dogajanja v sklopu protesta:



Naj dodamo, da se je na včerajšnji skupščini predlagala tudi razprava o hišnem redu, ki naj bi vsebovala tudi idejo nične tolerance do alkohola in drog na sami ploščadi, kar seveda ne pomeni, da se ne bi dalo česa spiti v bližnjih lokalih. Razprava je predlagana za naslednjo skupščino, ko se bo zbralo dovolj ljudi za legitimno odločitev. En od predlogov je bil tudi, da se na ploščadi izvaja zgolj glasba v akustični izvedbi, da se ne bi motilo bližnjih stanovalcev in mimoidočih ter ustvarjalo vtisa, da je „bojza“ neko novo koncertno prizorišče.

V anketi, ki jo je na temo protesta pred Ljubljansko borzo opravilo Delo, je 79 odstotkov anketirancev odgovorilo, da vedo, zakaj poteka ta protest, od tega pa jih skoraj 87 odstotkov vprašanih podpira okupacijo. Protesta sicer ne podpira le 10,7 odstotka vprašanih, hkrati pa je bilo le 15,8 odstotka anketirancev prepričanih v uspešnost okupacije. Anketa je bila sicer opravljena med 18. in 20. oktobrom na reprezentativnem vzorcu 594 odraslih državljanov.

Več prispevkov o 15o in zasedbi ploščadi pred borzo dobiš na www.radiostudent.si/15o.

V Tuniziji so imeli včeraj prve demokratične volitve po tako imenovani Arabski pomladi, sproženi ravno v tej državi, potem ko je bil bivši predsednik Tunizije Zine al-Abidine Ben Ali, ki je bil na oblasti 23 let, odstavljen po demonstracijah devet mesecev nazaj. Po poročanju volilnega komisarja generalnega sekretarja Boubakerja Bethabeta je 217-člansko skupščino, ki bo oblikovala osnutek ustave in določila začasno vlado, volilo 90 odstotkov od 4,1 milijona registriranih volivcev. Številke sicer niso znane za ostalih 3,1 milijona neregistriranih, ki so prav tako imeli pravico voliti. Združene države Amerike in Evropska unija so že pozdravile tunizijske volitve. Za participacijo na volitvah se je sicer registriralo več kot 100 političnih strank in vrsta neodvisnih kandidatov. Pričakuje se, da bo islamistična stranka Ennahda dobila največ glasov in s tem mest v skupščini.

V centru kenijske prestolnice Nairobi je bil v jutranjih urah v klubu Mwauras izveden napad z granato, ki je ranil 13 ljudi. Policija še ne ve, kdo stoji za napadom, ugiba pa se o somalijski militantni islamistični skupini Al-Šabab. Do napada je namreč prišlo teden dni po tem, ko je Kenija poslala čete v Somalijo, da bi izsledile pripadnike Al-Šababa, ki jih krivijo za številne ugrabitve. Skupina Al-Šabab, ki sicer obvladuje velik del centralne in južne Somalije, je ugrabitve zanikala, Keniji pa zagrozila s povračilnimi ukrepi v primeru, da ne pride do umika v Somalijo poslanih kenijskih vojakov.

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Argentini je bila že v prvem krogu izvoljena dosedanja predsednica Cristina Kirchner. Po podatkih argentinskega notranjega ministrstva je zanjo glasovalo 53,4 odstotka volivcev, za zmago v prvem krogu pa bi zadostovalo že 45 odstotkov glasov. Sicer gre za najprepričljivejšo zmago na volitvah za mesto predsednika vse od konca vojaške diktature po letu 1983. Kirchnerjeva je na predsedniškem položaju nasledila lani umrlega moža Nestorja Kirchnerja, njeno priljubljenost pa nekateri analitiki pripisujejo uspešni gospodarski politiki, saj Argentina kljub svetovni krizi beleži gospodarsko rast, brezposelnost pa je s sedmimi odstotki dokaj nizka. Na včerajšnjih volitvah so državljani Argentine izbrali tudi polovico poslancev obeh domov parlamenta, izidi pa zaenkrat še niso znani.

Potres z magnitudo 7,2, ki je včeraj prizadel vzhod Turčije, je do zdaj terjal najmanj 239 žrtev, več kot 1000 ljudi pa je bilo ranjenih. Najhuje prizadeti območji sta mesti Ercis in Van. 19 kilometrov severovzhodno od tega mesta je bil tudi epicenter potresa. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je včeraj zvečer obiskal provinco Van in prizadetim v potresu obljubil vso potrebno pomoč. Na prizadetem območju sicer sodeluje več kot 1200 reševalnih ekip iz vse države, pridružili pa so se jim številni prostovoljci. Pri reševanju sodeluje tudi vojska, ki je na vzhod Turčije poslala šest bataljonov, več helikopterjev in letal pa na območje dostavlja šotore, hrano in zdravila.

V Švici so se začeli pogovori med ameriškimi in severnokorejskimi pogajalci, katerih cilj je oživitev zastalih pogajanj o jedrski razorožitvi Severne Koreje. Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Japonska, Južna Koreja in Severna Koreja so v okviru šeststranskih pogajanj leta 2005 sicer dosegle dogovor o jedrski razorožitvi Severne Koreje v zameno za pomoč z energijo in normalizacijo odnosov. Štiri leta kasneje je Pjongjang zapustil pogajalsko mizo in maja 2009 izvedel svoj drugi jedrski poskus.

Generalna skupščina Združenih narodov nadaljuje z volitvami za novo nestalno članico za sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2012 in 2013 iz vzhodnoevropske skupine. V petek jim namreč niti po devetih krogih ni uspelo odločiti med Slovenijo in Azerbajdžanom. Vzhodnoevropska skupina ima v najpomembnejšem organu Združenih narodov pravico le do enega sedeža, ki ga 31. decembra letos zapušča Bosna in Hercegovina. Azerbajdžan do zdaj še ni bil član Varnostnega sveta, Slovenija pa je bila članica v letih 1998-1999.

Študenti in študentke zagrebške Filozofske fakultete so se ponovno odločili blokirati del fakultete, gre za njen administrativni del, saj jih je uprava prevarala z napovedjo o preložitvi plačevanja šolnin. Teh so namreč oproščeni samo študenti prvih letnikov, za napredovanje pa morajo študentje in študentke plačati nekaj več kot 400 evrov od skupne šolnine več kot 800 evrov. Dekan je torej obljubil, da se do parlamentarnih volitev šolnine ne bodo plačevale in da mora stroške pokriti ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport, že naslednji dan pa študentom, ki niso plačali, uprava ni hotela izdati potrdila o vpisu v višji letnik. Približno 50 študentov tako od danes zjutraj blokira administrativni del fakultete, kot so se odločili na včerajšnjem plenumu. Kdo je odgovoren za nastalo zmedo, nam je povedala študentka zagrebške Filozofske fakultete, ki ni želela biti imenovana:




Okrožno sodišče v Mariboru je razsodilo v primeru Nekrep in mariborsko zdravnico Zlatko Kanič spoznalo za krivo malomarnega zdravljenja dvanajstletnega Bora Nekrepa marca 2008. Naložili so ji deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, soobtoženi zdravnik Robert Pogorevc pa je bil oproščen obtožbe.

Vladni predstavniki v Skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje so obstruirali današnjo izredno sejo, kjer naj bi se seznanili s stanjem v zdravstveni blagajni, ki se ji ob koncu leta obeta skoraj 40-milijonski primanjkljaj. Zavod za zdravstveno zavarovanje je do septembra pridelal že 47,7 milijona evrov minusa, kar je 31 milijonov več od načrtovanega. Ob tem pri zavodu izpostavljajo, da sta jih tako vlada kot skupščina zavezala, da zavod konec letošnjega leta ne sme biti zadolžen. Zato je upravni odbor prejšnji teden vlado pozval k ponovnemu razmisleku o sprejemu rebalansa finančnega načrta za letošnje leto, vlada pa je zavodu naložila pripravo novega rebalansa. Ker se skupščine niso udeležili tudi nekateri predstavniki delodajalcev, je bila ta nesklepčna. Zato so se delegati sicer seznanili s poslovanjem zavoda, a sklepov niso sprejeli.

Državna volilna komisija bo pripravila rokovnik volilnih opravil pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 4. decembra. Danes se tudi izteče rok, do katerega morajo organizatorji volilne kampanje odpreti posebne transakcijske račune, s katerimi morajo poravnati vse stroške volilne kampanje. Prva volilna opravila, kot so vlaganje kandidatur in podpisovanje podpore, je mogoče opravljati od petka, skrajni rok za vložitev kandidatur pa je 9. november.

OFF sta pripravila Goran Bečirevič in Boris Vasev.