Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Off programmm, četrtek 08.01. 2004 (3260 bralcev)
Četrtek, 8. 1. 2004
Anja



OFF NAPOVEDNIK četrtek, 08. 01. 2004

Pa dajmo, ponovimo še enkrat družno vsi skupaj, da se to dejstvo slučajno ne bi pozabilo ... ZDA si je domnevno iraško grožnjo superiorni civilizaciji kratkomalo izmislila. Svet je dobil novo poročilo, ki je to »jovo na novo« obelodanilo. Štirje strokovnjaki Ustanove za mednarodni mir iz Carnegiea so staknili glave in na dan spravili doslej najbolj resnicoljubno in obširno poročilo. V špehnatem kupu listov je zapisano, da je bilo že pred vojno kristalno jasno, da Irak orožja za množično uničevanje pač nima. Pa pika.

Vse kar so do danes vrle ameriške duše, ki si svoj vsakdanji kruh služijo kot agenti številnih tajnih služb, uspele zvohljati v Mezopotamiji, je drobna sled, da je mogoče Irak v preteklosti zgolj načrtoval podaljšanje svojih raketnih izstrelkov. Toda o teh ni ne duha ne sluha.

Pa naklonimo še besedico diabolu samemu – Sadamu kakopak. Ta seveda ni povezan z Al Kaido. Dokazi za to so pred vojno obstajali, le najbelejša hiša na najbolj zeleni tratici jih je v imenu lastnih naftnih interesov preprosto spregledala.

Poslušate ekstremno resnicoljuben Off info program na frekvenci 89,3!

OFF PROGRAM ČETRTEK 8.1.2003

Od začetka intifade se je po poročanju agencij v rojstni deželi božjega sina gospodarska rast znižala, nezaposlenost pa zvišala na 11 odstotkov. Nacionalni dohodek na prebivalca je ob tem padel z 18.000 na 15.000 dolarjev. V tej luči gre tudi videti težave Ariela Šarona in njegove vlade ob sprejemanju proračuna za leto 2004. Predlog za njegovo potrditev je sicer šel v prvo branje že v začetku novembra lani, vendar pa so njegovo sprejetje blokirale tako imenovane opozicijske stranke, saj je predvideval znatno znižanje socialnih izdatkov.

Opozicija se tako ni uprla temu, da v očeh Izraela pravice ljudi na zasedenih ozemljih sodijo v kraljestvo fikcije, pač pa le temu, da se ob slabi gospodarski rasti zmanjšuje socialna podpora izraelskim državljanom. Toda brez skrbi, proračun je bil včeraj zvečer potrjen v knesetu in politika izraelskega terorizma se lahko neovirano nadaljuje.

Veliki prijatelj svobodnega sveta, pakistanski diktator Pervez Mušaraf, ki je v zadnjih nekaj tednih preživel že dva atentata, je pričel z veliko akcijo osvoboditve ozemelj, kjer naj bi se organizirale njemu in njegovim zahodnim prijateljem sovražne sile. Na pomoč so mu le z - verjemi kdor more - propagandnim materialom, ki se ga odmetava z letal, priskočili tudi Američani. Slednji so Mušarafa in njegovo zdravje bojda zaupali vsem svetim, ki so se jih lahko spomnili, pa še kakšni varnostni službi za povrh.

Če bi ameriški zaveznik, drugače pa prav nič democrat, Mušaraf crknil v kakem atentatu, bi se spet morali sami poditi po hribih in dolinah srednjega vzhoda. Tako umazano delo opravi prijateljski general, pa še domača sedma sila se ne zgane, kakor v primeru, ko marinci trohnijo po daljnih puščavah Mezopotamije. Od konca leta 2001, ko je v sosednjem Afganistanu padel talibanski režim, je Mušaraf spakiral in poslal proti Guantanamu že 500 ljudi. Koliko jih je pri tem pobil in pregnal, pa ne vesta ne Božiček, ne dedek Mraz.

Širokosrčnik Bush mali se je odločil, da ima v svojem velikem srcu v času predvolilne kampanje rad tudi 12 milijonov nezakonitih delavcev, ki vzdržujejo njegov prostor pod soncem. Zatorej je predlagal spremembe imigracijske zakonodaje. Tako naj bi nezakoniti priseljenci, ki delajo na črno, lahko zaprosili za delovno dovoljenje. Bush je v svojo volilno bazo asimiliral tudi latinoameričane, saj največ ilegalcev prihaja iz Mehike.

Predlog o spremembi zakonodaje je na obličje sveta pricurljal ravno pravi čas, saj v ZDA naklonjenost do delavcev iz latinske Amerike strmo narašča. Ti so seveda marljivi in pripravljeni delati za drobiž. Predlog se Američanom zdi briljantna pogruntavščina tudi z vidika nacionalne varnosti. ZDA bodo dobile večji pregled nad migracijami čistilk, sobaric, kmetov, vrtnarjev, zidarjev in drugih nevarnih osebkov. V primeru, da bo nov predlog sprejet, bodo ti lahko prav vsak dan prečkali mejo. Iz Mehike v Ameriko in nazaj. V deželi svobodnih s svojo mizerno plačo namreč ne bodo mogli preživeti.

Ameriškim vojakom v Iraku pa so med Bushevim predvolilnim šopirjenjem pošle moči. Ameriška vojska je tako začela veliko rošado svojih enot na dotičnem področju. Pentagon namerava do konca maja domov poslati štiri divizije in več manjših enot. Zamenjal pa naj bi jih set nekoliko manjših enot iz treh novih divizij in nekaj drugih brigad. Več o predvolilnem dogajanju iz domačije demokracije pa poroča Lidija Poljaček.



/////////////////////////////////////////////////////////
Md off tr:19 t:2'19''
Vtč:...v Ameriki se...
Izt:...poroča Lidija Poljaček.
/////////////////////////////////////////////////////////

Po vseh kolobicijah in nezgodah, ki smo jim bili priča v zvezi z zgodbo o izbrisanih, se je, kakor verjetno že veste, oglasil tudi predsednik republike, ki je kakor kakšna mumija vstal iz groba predsedniške korektnosti. Kar pa je povedal, tudi ni bilo vredno kaj več od gnilega zadaha, ki se skupaj s to zgodbo nezadržno širi tudi iz njegovih ust. Tudi na to je v današnjem pismu javnosti opozoril pravni zastopnik Izbrisanih, Matevž Krivic.

Ost kritike Krivičevega pisma je usmerjena predvsem na tako imenovano pravno stroko, ki vztraja pri nujnosti zakonske poprave krivice izbrisa. Ob vseh pogovorih in visokoletečih intervencijah v prid narodne sprave je namreč jasno, da posebna zakonska rešitev, kot je to izrecno zatrdilo že ustavno sodišče, ni potrebna. Kakor poudarja Krivic, in v teh trditvah mu pritegujeta tudi nekdanja ustavna sodnika Franc Testen in Lovro Šturm, za izdajo odločb zadostuje odločba Ustavnega sodišča.

Zastopnik Izbrisanih je pismo poslal tudi Ustavnemu sodišču. V tem izraža vso podporo tej instituciji, saj se je slednja po njegovih besedah znašla pod hudimi političnimi pritiski, kamor se uvršča tudi zadnja intervencija velikega vodje naroda Janeza Drnovška.


Komentarji
komentiraj >>