Torek, 15. 11. 2011
kvisnar
* Glasbo, ki jo New Look predstavita na svojem prvencu, bi bilo precej enostavno na prvo žogo označiti kot klišejski, neinventivni in zato morda celo luzerski pop, ki se napaja v tradiciji synth-popa zgodnjih osemdesetih. Saj se še spomnimo reškega pop-dueta Denis & Denis; on na sintesajzerjih, ona - ne skrivajoč svoje hrepenenje - na vokalu? Takšna sta videti tudi New Look oziroma kanadska zakonca Sarah Ruba in Adam Paveo svojih petindvajset, trideset let pozneje.
A vendarle. Saj poznaš tiste embalaže črnega čaja ali kave, tiste, na katerih piše, da so njihove vsebine namenjene radostim poznih uric in nepozabnih, najboljših-ever čvekov, kakršni se vedno zavlečejo dolgo v noč? Ko so se pred nekaj tedni dnevi nenadoma skrajšali zaradi premikanja urinih kazalcev, so me v nastale zgodnje noči pospremili New Look s svojo glasbo. In kako je njuna glasba tja pasala! Servirala sem si jo preko slušalk; tako sem se nenadoma zavedla noči, urbanih krajin, skozi katere sem se gibala, in hkrati izpraznjenih zvočnih prostorov, ki sta jih New Look pogumno in v kratkih sekvencah dozirala znotraj svojih skladb.
Ne vem, ali gre za nepozaben, gotovo pa gre za nepretenciozen in nenavaden glasbeni izdelek letošnje pop-letine, ki ji, raznolikosti fokusov navkljub, uspeva dosledno ohranjati svojo koherentnost. Pop dueta New Look je romantičen in šarmanten, a nič kaj bombastičen. Sploh pa noče biti glasen, zato bo bolj kot na plesišču funkcioniral v intimnem dialogu, odprtim med poslušalcem in duetom preko slušalk na ušesih. Točno tam se bodo skrbno oblikovani detajli razvili v vsej svoji polnosti. Prepoznali bomo lahko nasprotja, kakršna toplim vokalom Sarah Ruba, ki se stalno premikajo sem in tja po zvočni sliki, rišejo hladni sintetizatorji in ritmi Adama Pavea. Zaključek skladbe "Numbers", ki govori o koncu neke zveze, nas bo tako popeljal v sfere obrezanega zvoka, skompresiranega na dimenzijo ene sobane, ki natanko nikjer ne eksplodira, temveč vseskozi ostaja prefinjen. Zato tudi o telesnosti želje, ki se kot leitmotiv vleče čez album, več pove šepet kot verbalna ali glasbena eksplicitnost.
Podobno kot pri Junior Boys imamo tukaj opraviti z v resnici soulovsko glasbo, cepljeno na elektronsko podlago z retro-štimungo. Kot takšna se nam bo razkrila skladba "A Light", ki se skoraj neposredno naveže na "Last Exit" s prvenca Boysov. In za razliko od triminutnih, radijskoprijaznih pop-hitičev sta New Look svoj centralni "hit", skladbo "Ballad", zapakirala v dolgo, šestminutno repetitivno mantro.
Sledita slogovni igrici: "Teen Need" zveni kot vaja v slogu, nastala v logih Janet Jackson. Njun pendant je skladba "You and I", ki se duhovito poigrava s preprostimi klišeji pop-glasbe in v kateri se z "robotiziranim" glasom predstavi še Adam Paveo.
In ko bi že pričakovali, da se bo album do konca odvozljal v psevdo-neizživeto najstništvo, se potek dogajanja zasuče in predstavi tri zaključne pesmi, ki gotovo spadajo v kvalitativni vrh albuma. "So Real" se začne v psevdo-latino-pop slogu, nato pa se, presenetljivo brez vidnih šivov, prelevi v meditativno žalostinko, polno soulovskih nastavkov, pod katero ne prenehajo pulzirati zgodnjehiphopovski ritmi. Plesne latinonastavke pokaže tudi "Drive You Home", kjer duetu verjetno najbolje uspe oblikovati otipljivo, a vendar do konca sublimno Žensko Željo. Zaključna "Everything" se po ritmu neposredno naveže na "A Light" in tako tudi na Junior Boys. Nato pa preseneti z reminiscenco na drum-n-bassovske zvočne globine, ki pa se jim ne prepusti, temveč se zaključi docela abruptno in s tem kar zakliče po stisku na gumb "replay", kjer nas spet pričaka nežna "Nap On the Bow".
pripravila Katarina Višnar
Komentarji
komentiraj >>