Kljub visokoletečim besedam, s katerimi so v stranki Humana Slovenija utemeljili na predsednike Republike, Ustavnega sodišča in Državne volilne komisije kar po elektronski pošti naslovljeno zahtevo za preklic državnozborskih volitev 4. decembra, ta ni povzročila omembe vrednega pretresa na domači politični sceni, katere glavni akterji so tik pred ciljno ravnino predvolilne kampanje prvih predčasnih parlamentarnih volitev v državi. Povsem nasprotno pa celo v domači prvo-kategorni strankarski politiki odmevajo aktivnosti to politiko presegajočih gibanj 15O in Mi smo Univerza, katerih aktivisti so danes točno ob poldne zasedli Filozofsko fakulteto v Ljubljani.

Svojevrsten paradoks je, da javnomenjska preverjanja razpoloženja domačega volilnega telesa redno in brez izjeme dokazujejo, da okupatorje ploščadi pred nekdanjo Borzo v Ljubljani še najbolj goreče in v najvišjih odstotkih podpirajo volivci Slovenske demokratske stranke, ki zaenkrat ostaja brez konkretnega stališča tako do obstoja kot samih zahtev Gibanja 15O. Tako 15O kot Mi smo Univerza je danes kot prva med strankami, ki se bodo na volitvah 4. decembra potegovale za poslanska mesta v Državnem zboru, podprla Stranka Trajnostni razvoj Slovenije, ki se naj bi sicer razvila prav iz enako-imenskega Gibanja. Predsednik TRS Matjaž Hanžek sicer po novem na predvolilni turneji po slovenskem podeželju tarna, da preostale politične stranke na Slovenskem na veliko kopirajo originalno njihove programske rešitve in predloge. Da sicer predvsem kopirajo tudi v TRS, pa je samo po sebi razvidno kar iz današnje izjave podpore, v kateri se Gibanjema 15O in Mi smo Univerza pridružujejo tudi pri vseh njunih zahtevah.

Zahteve okupatorjev Filozofske fakultete so bile sicer sprejete na Javni tribuni, ki jo je včeraj tam pripravilo gibanje Mi smo univerza. So protest zoper varčevalne ukrepe, ki pomenijo krčenje javnih sredstev za visoko šolstvo in posledično večanje finančnega pritiska na študente v obliki uvajanja šolnin, študentskih kreditov in večanja najemnin ter življenjskih stroškov. Hkrati s študenti pa varčevanje občutijo tudi zaposleni na fakultetah ter sami študijski programi, ki so se znašli pod vsebinskim pritiskom, naj proizvajajo gospodarstvu všečna znanja ter zaposljive kadre. Tako so temeljne institucije znanja povsem podlegle diktatu kapitala in oblasti ter se odrekle svojemu temeljnemu poslanstvu – svobodnemu, neodvisnemu in kritičnemu razmišljanju in delovanju.

Zasedba prav Filozofske fakultete in prevzem nadzora nad produkcijo znanja prav tam pa imata tudi dodatne simbolne razsežnosti. Poslopje prav Filozofske fakultete je bilo namreč enkrat že zasedeno, toda v drugih, kot danes tako zelo radi ponavljajo, težkih in nedemokratičnih režimskih časih. V sklopu akcije „Naše gibanje je boj za novi socializem“ so ga študentje in drugi okupirali med 26. majem in 2. junijem leta 1971. Ključni povod za zasedbo, ki se je sicer samoorganizirano končala z nastopom univerzitetnih počitnic, bi naj sicer bilo delovanje policije proti politično dejavnim študentom. Toda zahteve iz takratne zasedbe so bile presenetljivo podobne današnjim.

40 let nazaj in v prejšnjem bojda da tako zelo nedemokratičnem režimu je bilo sicer šolstvo brezplačno, Univerza pa je hočeš nočeš temeljila na takratnem samoupravljanju študentov, profesorjev in ostalih zaposlenih. Prav tako in predvsem po zaslugi takratnih nosilcev socialistično samoupravne oblasti si ni bilo moč niti predstavljati kakršnegakoli že govora o diktatu kapitala na temeljne institucije javne blaginje, kamor naj bi tudi v demokratičnih ureditvah sodile javne Univerze. Tako so tudi pred 40 leti z zasedbo zahtevali bolj aktivno vlogo študentov pri vodenju Univerze in večjo politično svobodo, kar izpostavljata in z današnjo zasedbo zahtevata tudi Gibanji 15O in Mi smo Univerza.

Osnovna zahteva okoli politične nesvobode, ki jo po vsem svetu prinašajo zasedbe Gibanja 15O, pa se vrti prav okoli tega, ali je moč in dopustno svet misliti in v njem delovati tudi zunaj vse-obstoječega neoliberalnega kapitalizma, ki mu je, kot glavna nosilka izvršne in zakonodajne oblasti v današnjih demokratičnih režimih, rit že pred časom nastavila prav strankarska politika. Ljudje po vsem svetu, ki pa smo tako ali drugače del gibanja 15O, smo prepričani, da to je mogoče in da se je za to tudi vredno boriti. Dejstvo, da osrednjo okupacijo oziroma Boj_Za glede na vse te javnomnenjske ankete najbolj podpirajo prav najbolj zagriženi volivci trenutno med vsemi pretendenti za zmago na volitvah 4. decembra najbolje stoječe stranke, pa je zgovorno. Pove, da predvolilni spin doktorji razpoloženja domačega volilnega telesa niso najbolj uspešni in da je tudi v doslej zacementirani politični zavesti povprečnega volivca na Slovenskem prišlo do bistvene razpoke, po kateri pač nič več ne bo tako, kot je bilo.

Ključno seme osrednjega sporočila globalnega gibanja 15O je torej padlo na plodna tla tudi na Slovenskem. Toda tako to gre. Še tako kaotične samoorganizirane delavnice, protesti, zasedbe in druge aktivnosti gibanj 15O in Mi smo Univerza ter vse zahteve, ki se v okviru teh dejavnosti na dnevni bazi producirajo, dokazujejo, da je svet mogoče in nujno misliti zunaj vseobstoječega diktata kapitala, kateremu tudi v domači državi in družbi brez omembe vredne izjeme služijo prav obstoječe politične stranke.


ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z okupacijo slovenske politične zavesti in zasedbo Filozofske fakultete v zobeh poskrbel Tomaž Z.