Nemci veljajo za pivski narod. Spomnimo se samo tradicionalnega Oktoberfesta, na katerem vsako leto spijejo rekordno število litrov piva. Najnovejša raziskava inštituta Emnid pa je ugotovila, da biti Nemec še ne pomeni nujno, da imaš rad pivo.
Nasprotno, raziskava je pokazala, da vsak tretji odrasel Nemec ne pije piva oziroma ga sploh ne prenaša. Ti podatki resno ogrožajo legendo o Nemcih kot največjem svetovnem ali vsaj evropskem narodu pivcev piva. Med tistimi, ki pijejo pir, pa je nabolj priljubljeno svetlo pivo, nato pšenično in ječmenovo pivo, temno in brezalkoholno pivo pa si delita zadnje mesto.
Raziskava o priljubljenosti piva bo vsekakor najbolj zanimala 1300 nemških pivovarn, ki proizvajajo okoli 5000 različnih znamk piva. Nemčija torej spada med največje proizvajalce te pijače na svetu, saj proizvodnja znaša okoli 110 milijonov hektolitrov letno. Legenda je torej pod vprašajem in prihodnje generacije Nemcev bodo morale pošteno garati, da svojemu narodu povrnejo sloves, če ne se lahko zgodi, da jih bodo zamenjali drugi. Mogoče Slovenci?
Pa začnimo današnji Off z Evropsko unijo, h kateri se bomo s prvim majem prištevali tudi sami. Z novim letom je predsedovanje, sicer le za pol leta, prevzela Irska. Evropski parlament danes začenja štiridnevno plenarno zasedanje, na katerem se bodo gubala čela zavoljo blaginje Evropske unije v naslednjih šestih mesecih. Posvetili se bodo predvsem prednostnim nalogam irskega predsedstva. Ta bo na čelu povezave ravno v času največje širitve v zgodovini Evropske unije. Prvega maja se bo uniji pridružilo deset novih držav, v prvi polovici junija pa sledijo še evropske volitve.
Z novim predsedstvom prihajajo tudi novi stroški. Irska bo za vsak dan svojega predsedovanja - to bo trajalo do 30. junija, 1. julija pa vodstvo prevzame Nizozemska - porabila okoli pol milijona evrov. »Skupni račun« stroškov bo tako znašal krepko čez 90 milijonov evrov. Daleč največ sredstev bo zapravilo ministrstvo za zunanje zadeve - kar okoli 25 milijonov evrov. Skoraj pol manj - okoli 12 milijonov evrov - bo potrebovalo ministrstvo za pravosodje, od česar bo za policijo "odšlo" dve tretjini tega denarja. Prioritete se torej ne ravnajo po tistem: najprej pometi pred svojim pragom.
Bivšemu šefu Evropske unije pa očitno ne bo uspelo gladko izpeljati reformnih načrtov na področju pravosodja. Italijanski državni tožilci in sodniki so namreč pozvali k stavki. Med tradicionalnimi novoletnimi sprejemi, ki naj bi prihodnjo soboto potekali v vseh večjih italijanskih mestih, si nameravajo sodniki in tožilci namesto slovesnih oblek nadeti črne toge, kot da bi žalovali. Žalovali pa bodo res, če bodo reforme sprejete, saj bo to pomenilo konec neodvisnosti italijanskih pravnikov. To pa niso edine težave, s katerimi se spopada italijansko vodstvo.
Kitajska in ZDA sta danes podpisali dogovor o sodelovanju pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje, dogovorili pa sta se tudi za skupen boj proti terorizmu. Pod dogovor sta se podpisala ameriški minister za energetiko Spencer Abraham in vodja kitajske uprave za jedrsko energijo Zhang Huazhu. ZDA si tako počasi, a zagotovo skuša pridobiti nadzor nad širjenjem jedrskega orožja tudi v tistem delu sveta.
Ostanimo še malo na Daljnem vzhodu. Severna Koreja je ponudila, da zamrzne svoje jedrske reaktorje, s katerimi bi lahko izdelala plutonij za vojaške namene, v zameno za ameriško kompenzacijo. Kakšno kompenzacijo imajo v mislih Severnokorejci? Mogoče bi se lahko z Ameri dogovorili takole: vi nam hrano, mi pa nehamo groziti z jedrskimi aktivnostmi. Severnokorejski voditelj Kim Jong Il se je namreč zavzel za povečanje proizvodnje hrane v državi. To se je zgodilo po tem, ko je Svetovni program za hrano opozoril, da so štirje milijoni Severnokorejcev ogroženi zaradi pomanjkanja hrane, ki je posledica zmanjšanja mednarodne pomoči. Američani že herojsko skačejo v pomoč, saj je zunanje ministrstvo nedavno sporočilo, da bodo v Severno Korejo poslali 60.000 ton hrane.
Vendar pa Amerika ni edina, ki je voljna pomagati. Evropska komisija je že v petek napovedala, da bodo za otroke v devetih severnokorejskih pokrajinah namenili še 5 milijonov evrov. Severna Koreja se s pomanjkanjem hrane ubada zaradi številnih naravnih nesreč in slabega upravljanja s kmetijskim sektorjem. Po tem, ko je Pjongjang obnovil svoj jedrski program, se je zmanjšala mednarodna pomoč državi, saj se donatorji bojijo, da bodo oblasti hrano namesto za ljudstvo namenile za vojake. To pa res ne bi bilo etično, kajne.
Tako se godi na Daljnem vzhodu, na Bližnjem pa se je začelo obračati v drugo smer. Podpredsednik izraelske vlade Ehud Olmert je dejal, da se bo v šestih mesecih začel izvajati izraelski načrt enostranske ločitve na Zahodnem bregu, če ne bo dosežen sporazum s Palestinci. Palestinske oblasti so se na Olmertove izjave že odzvale in jih obsodile. Olmert je sicer zagotovil, da bi bil sporazum s Palestinci boljši od takih ukrepov, vendar pa dvomi v možnost takšnega sporazuma v bližnji prihodnosti. Palestinski premier Ahmed Kurej namreč po mnenju Olmerta ni spodoben ali pa noče sprejeti minimalnih ukrepov, potrebnih za vzpostavitev resničnih temeljev za politična pogajanja.
Že tretji dan pa poteka lov na čarovnico oziroma čarovnika na Balkanu. Mednarodne stabilizacijske sile v BiH, po domače SFOR nadaljujejo akcijo na Palah, katere cilj je aretacija nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov, Radovana Karadžića. Gre za enega najbolj iskanih obtožencev haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Matthew Brock, tiskovni predstavnik SFOR-ja, meni, da še vedno obstaja možnost, da se "eden od osumljenih vojnih zločinov skriva na Palah". Brock je napovedal, da naj bi akcijo končali še danes. Lov na Karadžića, ki traja že osem let, so ponovno začeli v soboto, sprožile pa naj bi ga informacije, da naj bi potreboval zdravstveno pomoč. V akciji je sodelovalo približno 200 vojakov.
Pri nas pa so izbrisani še vedno trn v peti. Danes se je v okrogli dvorani državnega zbora začela javna predstavitev mnenj o sistemskem zakonu o izbrisanih. Namen je pridobiti odgovore na še vedno odprta vprašanja o ustreznosti zakona ter dileme glede kompenzacije za krivice, ki so se jim zgodile.
Predstavniki DeSUS-a so na novinarski konferenci ponovili, da je referendum o izbrisanih, če bo do njega prišlo, nepotreben, saj ne bo rešil ničesar, zmanjšal pa bi ugled Slovenije. Poleg tega so v stranki opozorili, da država doslej ni dovolj obveščala državljanov o strukturi izbrisanih; v stranki so namreč prepričani, da le manjšina od 18.000 ljudi predstavlja problem, večina pa ne. Javnost ni dovolj obveščena o problematiki izbrisanih, ampak je bila v zadnjem času s pomočjo medijev »nahujskana«, da gre za ničvredneže, ki so izdali Slovenijo. DeSUS podpira izdajanje individualnih odločb, ne pa skupnega pravnega akta, ki bi vse izbrisane potisnil v isti koš.
Komentarji
komentiraj >>