OFF NAPOVEDNIK

Višjo losangeleško sodišče je na 4 leta zapora obsodilo osebnega zdravnika pokojnega glasbenika Michaela Jacksona, ki je leta 2009 umrl zaradi prevelikega odmerka zdravila propofol. Dobri doktor je za svoje usluge od Jacksona mesečno prejel 150.000 ameriških dolarjev, v tem času pa naj bi mu dnevno predpisoval omenjeno zdravilo, ki ga po pravilih zdravniške prakse sploh ne bi smel predpisovati na pacientovem domu.

Sodišče je zdravnika Conrada Murraya spoznalo krivega nenaklepnega uboja, ob tem pa je zavrnilo možnost olajševalnih okoliščin, saj je bil Murray v svojem zdravljenju nepreudaren, na dan Jacksonove smrti pa ni pravočasno poklical reševalcev, saj je bil dohtar preveč zaposlen s prikrivanjem svoje odgovornosti. Murraya sedaj čaka še civilna tožba Jacksonove družine, ki od njega zahteva 100 milijonov dolarjev povračila.

Je bil ta napovednik vreden vašega časa? Presodite sami.

Berete OFF Program, ki ga na vašem domu serviramo tudi brez recepta.

OFF PROGRAM

Sodišče Evropske unije je objavilo mnenje, iz katerega izhaja, da se funkcionalnosti računalniškega programa in programskega jezika ne da zaščititi z avtorskimi pravicami. Sicer gre za nezavezujoče mnenje, s katerim generalni pravobranilci sodišču Evropske unije predlagajo rešitev, sodišče pa bo o zadevi še odločalo. Do razsojanja o zadevi na ravni Evropske unije je prišlo po tem, ko se je glede interpretacije evropske zakonodaje na Evropsko sodišče obrnilo višje sodišče Anglije in Walesa. To sodišče je za mnenje na ravni unije zaprosilo za potrebe obravnave primera tožbe ameriškega proizvajalca programske opreme SAS Institute proti britanskemu podjetju World Programming.

V Veliki Britaniji se je začela enodnevna stavka zaposlenih v javnem sektorju, ki na ta način protestirajo proti spremembam pokojninskega sistema. Gre za največjo stavko v državi po letu 1926, zaprtih je na tisoče šol, v zdravstvenih ustanovah zagotavljajo le pomoč v nujnih primerih, težave pa pričakujejo tudi na letališčih. Potnike na največjem londonskem letališču Heathrow so že vnaprej opozorili, naj se pripravijo na triurno čakanje pri pregledu potnih listov, saj stavkajo tudi mejni policisti. Nekatere letalske družbe so zaradi pričakovanih zamud odpovedale polete. Stavka, v kateri naj bi sodelovalo dva milijona ljudi, je doslej največji preizkus za vlado premierja Davida Camerona, ki predlaga, da bi zaposleni v javnem sektorju v pokojninsko blagajno prispevali več, obenem pa naj bi se tudi kasneje upokojili, in sicer šele v starosti 66 let. Jeza zaposlenih se je še povečala, potem ko se je finančni minister George Osborne včeraj v parlamentu zavzel za znižanje plač učiteljev, medicinskih sester in vojakov ter napovedal znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju za 300.000.

Islandski zunanji minister Össur Skarphendnisson je napovedal popolno diplomatsko priznanje palestinske države. Zeleno luč priznanju je pred tem v torek zvečer prižgal islandski parlament, Islandija pa bo tako prva zahodnoevropska država, ki bo priznala palestinsko državo. Parlament v Reykjaviku, v katerem sicer zaseda 63 poslancev, je pobudo zunanjega ministra podprl z 38 glasovi za, 13 se jih je glasovanja vzdržalo, proti pa ni bil nihče. Izrekli so se za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države v mejah iz časa pred šestdnevno vojno leta 1967 ter ob tem Izraelce in Palestince pozvali, naj sklenejo sporazum in končajo dolgoletni konflikt.

Turčija je uvedla finančne in gospodarske sankcije proti sirskemu režimu, ki pod vodstvom Bašarja al Asada že mesece krvavo zatira protirežimske proteste. Po sporočilu turškega zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja so zamrznili premoženje sirskega režima in njegovih podpornikov iz poslovne sfere v Turčiji, začasno prekinili sodelovanje s sirsko centralno banko in prepovedali prodajo orožja sirski vojski. Prav tako so prekinili vsakršen trgovski promet s sirsko vlado in predstavnikom tamkajšnjega režima prepovedali potovanja v Turčijo. Sankcije sicer sledijo podobnim ukrepom s strani Arabske lige, ki so bili sprejeti v nedeljo. Minister Davutoglu je na novinarski konferenci zahteval, da mora režim v Damasku takoj prenehati z nasiljem nad protestniki in umakniti vojsko iz mest. Med drugim je poudaril, da predsednik Bašar al Asad neupravičeno ignorira pozive mednarodne skupnosti k prenehanju nasilnega zatiranja protestov, v katerem je bilo po podatkih Združenih narodov ubitih najmanj 3500 ljudi.

V prvi fazi parlamentarnih volitev v Egiptu so po poročanju egiptovskih medijev zmagovalci zmerno islamistične stranke. Volitve bodo sicer potekale v več stopnjah, zaključile pa se bodo 10. januarja. Ob tem naj bi bila stranka Svoboda in pravičnost, ki je izšla iz Muslimanske bratovščine, v vodstvu v vseh okrožjih, kjer so potekale volitve. Na drugem mestu naj bi pristala islamistična stranka Al Nur. Omenimo še, da je bilo delovanje islamističnih strank v času režima Hosnija Mubaraka prepovedano, na kairskem trgu Tahrir pa zdaj v drugačnem kontekstu še vedno potekajo protirežimski protesti, ki zahtevajo takojšnjo vzpostavitev civilne oblasti v državi.

V Škofji Loki se je odprla prva terapevtska skupnost za zasvojene starše in njihove otroke v Sloveniji, ki poteka v organizaciji društva Projekt človek. Otvoritve sta se udeležila tudi predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Ferlan Istenič in župan Škofje Loke Miha Ješe. Več o delovanju centra nam je povedala strokovna vodja terapevtske skupnosti za zasvojene starše Andreja Barbara Jarš:



Protestniki pred Bojzo organizirajo dneva ogorčenja nad bankami, v okviru katerih so ob 15. uri začeli pohod nad sedeže bank. Več o dogodku nam je povedal aktivist in profesor na Fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik:



Ob šesti večerni bo pred bojzo potekala skupščina, o kateri boste več izvedeli v javljanju deset do osmih.

Na jutranji izredni seji senata Filozofske fakultete, na katerih se sestajajo predstojniki oddelkov, vodstvo fakultete in predstavniki študentskega sveta, se je obravnavalo aktualno zasedbo prostorov fakultete s strani gibanja Mi smo univerza in širše študentske javnosti. V preteklih dneh so se zaostrovali odnosi med zasedbeniki, študenti jezikoslovnih smeri, ki jim je zasedba vzela študijske prostore, in vodstvom fakultete, ki z zasedbeniki ni moglo vzpostaviti dialoga preko ustaljenih kanalov. Študentom, ki prostore zasedajo, se je očitalo predvsem, da pred zasedbo niso pridobili širšega konsenza med študenti, po zasedbi pa niso izvolili svojega predstavnika, kar je dekana filofaksa Andreja Černeta postavilo v nehvaležen položaj, saj se je pogajal vsakič z drugimi aktivisti. Zasedbeniki, ki jim člani senata sicer dajejo načelno podporo, so te zaplete pojasnili kot porodne krče generacije, ki nima izkušenj z zasedbami univerz. To je na kasnejši tiskovni konferenci pojasnil predstavnik gibanja in študent filozofije Anej Korsika:



Številni predstojniki oddelkov, ki so se udeležili seje senata, so podprli zahteve gibanja Mi smo univerza in zasedbenikov ter pritrdili, da naslavljajo prave probleme visokega šolstva. Prisluhnimo profesorici na oddelku za filozofijo Cvetki Toth, ki se je dotaknila tako neprimernosti bolonjske reforme za študij humanistike kot tudi vprašanja uvajanja šolnin:



Na senatu fakultete je potekal konstruktiven dialog, ki bo protestnikom v prihodnjih dneh domnevno pridobil tudi pisno podporo vodstva fakultete, sami protestniki pa se bodo v zameno morda odrekli nekaterim zasedenim prostorom in s tem ponovno omogočili nemoten študijski proces. Tako sta dekan filofaksa in rektor Univerze Stane Pejovnik danes prejela tudi dokument z zahtevami zasedbe, ki so se v dnevih zasedbe prečistile in ki so jih zasedbeniki naslovili nanju. Zahteve so objavljene na blogu gibanja Mi smo univerza, sicer pa jih bomo podrobneje predstavili v KrOFF-u ob 18. uri. Več o dogajanju na fakulteti pa boste izvedeli v javljanju pet do osmih. Ob osmih se bo zgodila še redna skupščina zasedbe, po njej, ob deseti pa se bo v zasedenih prostorih faksa predvajal še dokumentarni film s še nevidenimi posnetki o zasedbi Filozofske fakultete pred 40imi leti izpod prstov Majde Širce.

OFF so pripravili Goran Bečirevič, Urh in Luka Tetičkovič.