Na natečaju za rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani je zmagala poslovna ideja Regenerativno zdravljenje bolezni živali. »Poslovna« ideja – in ne samo ideja – naj bi, glede na sporočilo iz kabineta rektorja Stanislava Pejovnika, imela vse v okviru perspektivnega visokotehnološkega podjetja. V kontekstu tega se je omenjalo prebojno inovacijo, velik tržni potencial, razdelano poslovno strategijo investitorja in reference prvih zadovoljnih pacientov.

Na univerzi tudi upajo, da bo nagrajeni prispevek avtorjev Gregorja Majdiča in Katerine Čeh pomembno pripomogel k višji kakovosti življenja ljudi in živali. Zmagovalno podjetje Animacel sicer deluje na področju uporabe matičnih celic, kjer so s svojim inovativnim postopkom uporabe in množenja matičnih celic odprli veliko področje nadaljnjih raziskav in možnosti aplikacij v veterini, kjer trenutno delujejo, in tudi v humani medicini.

Drugo mesto je osvojila ideja, ki jo zopet spremlja pridevnik »poslovna« in ki jo je oblikovala podjetniška skupina pod raziskovalnim vodstvom Romana Jerale. V okviru podjetja Si.Zyme, ki ga bodo ustanovili, bodo kakopak drugače kot s poslovnega vidika udejanjili patentirano inovacijo, ki naj bi imela izreden potencial pri uporabi v biotehnologiji na globalnem trgu, tudi ali zgolj na industrijski ravni. Omenjen svež inovativni postopek naj bi omogočil kontrolirano vezanje encimov na molekule deoksiribonukleinske kisline - DNK, kar naj bi odprlo celo vrsto novih možnih aplikacij.

Tretje mesto je zasedlo podjetje Nano Scientific, ki so ga zasnovali mladi raziskovalci, ki združujejo znanja za pripravo večnamenskih magnetnih nanodelcev po specifičnih željah naročnikov. Avtorji nameravajo svoje znanje – najbrž kot poslovno idejo - na inovativen način tržiti drugim raziskovalcem in tako posredno omogočati nove raziskovalno-razvojne preboje.

Nanodelci, kontrolirano vezanje encimov na DNK in množenje matičnih celic in tako dalje; vsekakor je videti, da slovenska znanost kar nekaj ve in zna, pa če je finančno v plusu ali minusu. Vsekakor pa, da bi ji pač šlo bolje, so na rektorski konferenci v Ajdovčini rektorji štirih slovenskih univerz - Dragan Marušič, Danilo Zavrtanik, Stanislav Pejovnik in Danijel Rebolj - opozorili na slabo delovanje Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva NAKVIS, ki da zaradi neprimerne zakonodaje ne deluje dobro. Po njihovem mnenju bi agencija morala skrbeti za strokovnost in ne za predstavnost, medtem ko bi morala skrb za kakovostne programe prepustiti evalviranim univerzam.

Rektorji se bodo zato zavzemali za spremembo zakonodaje, do česar bi moralo priti hitro. Slabo delovanje NAKVIS naj bi namreč blokiralo nove študijske programe in institucije. Kot na primer pravi novogoriški rektor Danilo Zavrtanik v navezavi na utemeljenost samooskrbe s kvalitetnim programom univerz: »Spremembe programov morajo biti dandanes zelo hitre in ne moremo zato imeti nekih dolgih postopkov.« Pravijo, da bodo zahtevali tudi, da se v prihodnje preveri, ali je bil NAKVIS doslej ustrezno voden.

Glede na to, da naslednja informacija iz ust rektorja ljubljanske univerze Stanislava Pejovnika obeta za letos šest milijonov evrov in naslednje leto deset milijonov evrov minusa, bi si dovolili komentar, da bi bilo morda smiselno poiskati in nagraditi inovativne ideje, ki bi bile zmožne vzpostaviti najbrž fundamentalno in pozitivno poslovno balanco univerze. Potencialen velik primanjkljaj na obzorju pa tudi postavlja pod vprašaj izvedbo petega letnika bolonjskega študija, ki naj bi se začela prihodnje leto.

Sedaj pa k novici, ki ne deluje povezana z velikimi rektorskimi vprašanji, raznimi poslovnimi inovacijami in financami, razen če ne bi bili malenkostni in bi iskali povezavo rektorjeve besede glede zaposlovanja privatnih varnostnih služb na fakultetah naproti stalni zaposlitvi varnostnikov pod okriljem fakultete. Slednje je, mimogrede, tudi ena izmed zahtev gibanja Mi smo univerza. V preteklem tednu je namreč odmevala novica o vodenju postopka proti študentu Filozofske fakultete zaradi prerivanja, ki se je zgodilo sredi oktobra na mirnem protestnem shodu. Vodstvo fakultete je izjavilo, da ni podalo prijave zoper študenta. To pomeni, da očitno prihaja do razhajanj med vodenjem fakultete in morebitnim mimobežnim delovanjem varnostnih služb.

In še ena ali dve pretežno ali v celoti nerektorski novici. V Študentski organizaciji Slovenije so opozorili novoizvoljene poslance na nujnost izboljšanja položaja študentov. Tako so jih pozvali, naj postavijo položaj študentov oziroma mladih med prednostna področja. Namestnik predsednice ŠOS Mitja Urbanc pravi: »Študentom je treba omogočiti primerne pogoje, da ti v najkrajšem času zaključijo študij in dobijo priložnost zaposlitve, ki jim bo omogočala samostojno življenje in ustanavljanje družine.«

V ŠOS so pozvali tudi k odložitvi oziroma spremembi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki naj bi začel veljati z začetkom prihodnjega leta. Do nove socialne zakonodaje so kritični tudi v Dijaški organizaciji Slovenije. Medtem ko na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zavračajo očitke in zagotavljajo, da je sicer možno, da bo kdo dobil manj kot do sedaj, a to naj ne bi bili tisti, ki so socialno najbolj ogroženi.

V začetku preteklega tedna se je protest na univerzi v Istanbulu prevesil v okupacijo na univerzitetnem kampusu. Protest se je začel zaradi nasprotovanja povečavi komercializacije v kampusu in zaradi zahteve po cenovno dostopni zdravi hrani.

V Togu so zaradi nemirov med protestom začasno zaprli obe javni univerzi; University of Lomé in University of Kara. Da bi prekinila proteste, je policija uporabljala solzilec in lovila udeležence, medtem naj bi bili ducati poškodovani. Po nekaterih podatkih je policija uporabljala tudi strelivo in vsaj en študent naj bi bil ustreljen v roko. Vzvod protestov je bila napovedana nova finančna politika, ki namerava po novem financirati le najbolj briljantne študente in odtegniti do sedaj ustaljeno plačilo enotnega zneska čisto vsem študentom.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes ob 16. uri ste vabljeni na Filozofsko fakulteto, kjer bo v predavalnici 2 potekala javna tribuna Znanost i obrazovanje u Hrvatskoj: tendencije i otpori. Kar v isti predavalnici lahko počakate do 19. ure istega dne in prisostvujete še na delavnici Kaj je sociologija kulture danes.

Na zasedeni Filozofski fakulteti torej sledi tudi v tem tednu pester program, pri katerem bi posebej izpostavili dve napovedani javni tribuni, ena o bolonjski reformi in druga o doktorskem študiju. Več o tem eden izmed protestnikov Miha Kordiš:

V torek 13. decembra vabljeni na delavnico Univerzitetni in družbeni TV-kanal, ki bo pred Boj Za - ljubljansko borzo - ob 16. uri.

V četrtek 15. decembra se obeta obmesečni shod kampiranja pred Boj Za, lahko se mu pridružite ob 15. uri v kampu ali ob 16. uri pred parlamentom.

Več dogodkov, posebno v povezavi z zasedbami, najdete na spletni strani http://www.15o.si pod programom dogodkov.

Rektorsko obarvan infoblok je spisala Eva.