Vesoljci so končno prispeli v Pariz. Zeleno-črni napisi so se pojavili tudi na francoski Avenue de L'Opera. Gre za odprtje prve Starbucks kavarne, ki je le še en del velike ameriške verige. Prav neverjetno se zdi, da jim je uspelo prodreti na tako rekoč sovražno okolje.
Zdaj lahko tudi v Parizu zasledimo posterje s sloganom »Starbucks – strast do kave«. Bomo videli, če bo ameriška invazija uspela, saj imajo Francozi pregovorno prefinjen okus. Vendar se glava ameriške kavarne ne bo pustila zmesti, saj verjame v uspeh. Kaže, da jim bo tudi uspelo. Medtem ko se starejši Francozi, ki so vezani na svojo tradicijo, zgražajo nad vesoljci, pa je veliko mladih navdušenih, da bodo končno lahko obiskali kavarno, ki so jo lahko občudovali v popularni seriji »Prijatelji«.
Poslušate domači kavici naklonjen OFF program Radia Študent!!!
Število otrok vojakov po svetu narašča. Še posebej drastično se je povečalo v afriških državah. Poročilo človekoljubnih organizacij sicer priznava boljšo pravno ureditev tega vprašanja, vendar pa kljub temu ni večjega napredka. Predvsem v Kongu so bili otroci v minulem letu prisljeni h grozovitim okrutnostim in izpostavljeni spolnemu suženjstvu. V Ugandi prihajajo poročila o več tisoč ugrabljenih otrocih, ki so jih nato vključili v uporniške milice. Na jugu Sudana pa naj bi v uporniški milici po ocenah delovalo okoli 8000 otrok. Afrika pa ni edina, kjer otroke izkoriščajo v vojaške namene. Prav nič brezskrbno otroštvo preživljajo tudi v Burmi, Kolumbiji in na Šri Lanki.
»One down, eight to go«, bi lahko rekli za ameriške demokratske predsedniške kandidate. Temnopolta Carol Moseley Braun je namreč odstopila od kandidature. Hkrati z odstopom pa je izrekla svojo podporo konkurentu, nekdanjemu guvernerju zvezne države Vermont, Howardu Deanu. Njena podpora sicer nima veliko vpliva na volilne glasove, vendar pa je pomembna za Deanov položaj. Ta namreč velja za kandidata z največ možnostmi za osvojitev predsedniške nominacije demokratske stranke. Če bo res tako, se bo novembra moral pomeriti z zdajšnjim republikanskim predsednikom Georgeem Bushem.
Busheva administracija je napovedala, da bo izpodbijala zahtevo Evropske unije in še sedmih držav za uvedbo sankcij proti Washingtonu v trgovinski vojni. ZDA domača podjetja ščitijo tako, da jim nakazujejo del sredstev, zbranih s pobiranjem carin in kazni od tujih podjetij, če jih obtožijo prodaje blaga po prenizkih cenah.
Svetovna trgovinska organizacija je to prakso poimenovala po ameriškem senatorju Byrdu, glavnemu zagovorniku tovrstnega boja proti »dumpingu« in subvencijam in jo že pred letom dni razglasila za nezakonito. ZDA bi morale to politiko uskladiti že do konca lanskega leta, vendar se na zahtevo doslej niso odzvale. Evropski uniji so se pri omenjeni zahtevi pridružile Kanada, Brazilija, Čile, Indija, Japonska, Južna Koreja in Tajska, ki terjajo odobritev sankcij proti ZDA. Te sankcije naj bi imele podobo dodatnih uvoznih dajatev na ameriške izdelke. Višina teh dajatev naj bi bila vezana na vsoto, ki so jo morala plačati tuja podjetja.
Izrael namerava obnoviti načrtovane uboje najvišjih predstavnikov skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Na vrhu seznama tistih, ki bi jih Izrael rad izbrisal z obličja zemlje, je duhovni vodja in ustanovitelj Hamasa, šejk Ahmed Jasin. Ta se je v preteklosti že uspešno izognil več poskusom atentatov. Izraelci zelo naivno razmišljajo, če menijo, da bodo z uboji nezaželenih borcev za neodvisno Palestino rešili palestinsko vprašanje. Irski zunanji minister Brian Cowen je namreč zagotovil, da bo irsko predsedstvo Evropske unije vršilo večji pritisk na izraelsko vlado, Palestince pa je pozval k sprejetju ukrepov za odpravo korupcije in k oblikovanju družbe, ki bi spoštovala zakone.
Danes se bosta »spoprijateljila«, morda pa zgolj spoprijela, zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Dimitrij Rupel in Miomir Žužul. Skušala bosta pomiriti strasti, ki so lansko leto dosegle vrelišče z enostransko odločitvijo Hrvaške o razglasitvi ekološko-ribolovne cone na Jadranu. Včeraj je hrvaški veleposlanik v Sloveniji Celestin Sardelič odstopil s svojega položaja, saj se je počutil odrinjenega od celotnega dogodka. Sardelič je užaljen, saj ni bil vključen v priprave na današnje srečanje zunanjih ministrov. Še več – niti povabljen ni bil!
Komentarji
komentiraj >>