OFF NAPOVEDNIK

Že vse od leta 2008 vsi poklici, povezani s finančnimi investicijami in različnimi ekonomskimi špekulacijami, povzročajo tistim, ki jih opravljajo, konstantne glavobole. Nikjer na vidiku ni namreč zanesljivih sektorjev za kapitalske donose, ki bi vlagateljem zagotavljali miren spanec. Svetovno gospodarstvo je še vedno v zelo krhkem stanju in edino, kar je konstantno, so nihanja navzgor in navzdol.

Vsem, ki jih tarejo tovrstne skrbi, na tem mestu sporočamo, da vendarle obstaja sektor, ki se od leta 2010 konstantno krepi in je v lanskem letu zabeležil kar 133-odstotni dvig vrednosti. Govorimo o pridelovanju opija v Afganistanu, ki je po podatkih poročila Združenih narodov tamkajšnjim kmetom lani navrglo skoraj milijardo in pol dolarjev, kar predstavlja 9 odstotkov celotnega bruto družbenega proizvoda države pod Hindukušem.

Vse investitorje, ki si v teh težkih časih razbijajo glavo, tako pozivamo: lopato v roke in na polja opija. Dobiček je zagotovljen. Pomaga pa, če nimate moralnih pomislekov zaradi financiranja talibanskih upornikov in korupcije, ki jo tovrstna trgovina poglablja.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki se ne rabi obremenjevati z nobenimi investicijami!

OFF PROGRAM

V Mjanmaru se očitno vse bolj stopnjuje klima političnih sprememb. Z novo predsedniško pomilostitvijo naj bi bilo iz zaporov izpuščenih 651 zapornikov, med katerimi je precej visoko profiliranih političnih disidentov. Med izpuščenimi so tako veterani študentskih protestov iz leta 1988 kot budistični menihi iz demonstracij leta 2007 in aktivisti etničnih skupin v državi. Do pomilostitev je prišlo le dan po zgodovinskem podpisu premirja med osrednjo vlado in uporniki etnične skupine Karenov, ki se že več kot 60 let borijo za večjo avtonomijo. O točnem številu vseh političnih zapornikov se v Mjanmaru sicer še vedno polemizira, če pa se bo nadaljeval tempo zadnjih pomilostitev, naj bi bila večina že kmalu na prostosti.

Ameriško veleposlaništvo v tajski prestolnici Bangkok je pozvalo svoje državljane k previdnosti zaradi domnevno povečane stopnje nevarnosti terorističnega napada. Nevarnost naj bi se povečala, ker sta v državo vstopila dva domnevna muslimanska ekstremista. Ameriške oblasti svoje državljane svarijo pred zadrževanjem v večjih skupinah zahodnih turistov, ki bi lahko bili tarče napadov. Tajski obrambni minister Yutthasak Sasiprapha je dejal, da ni razloga za paniko in tudi ne za splošno opozorilo, namenjeno vsem v državi. Predvsem je izrazil zaskrbljenost, da bi dvigovanje panike slabo vplivalo na turizem v državi. Po ministrovih besedah tajski obveščevalci sodelujejo z ameriškimi pri nadziranju potencialnih teroristov in imajo situacijo pod nadzorom.

Sicer je za Američane, kot je znano, pojem terorizma in teroristov precej širok. Za nekatere denimo med teroriste spada tudi obveščevalni analitik ameriške vojske Bradley Manning, ki naj bi domnevno predal tajne dokumente ameriškega zunanjega ministrstva WikiLeaksu. V procesu proti Manningu se je končal predkazenski postopek, ki se je sicer začel že decembra. Vodja tribunala, podpolkovnik Paul Almanza, je sporočil, da obstaja utemeljen sum, da je Manning storil očitano dejanje. Poročilo bo sedaj predal svojim nadrejenim in predlagal, da se obtožnica prenese na vojaško sodišče. Manningovi zagovorniki so odgovornost skušali naprtiti njegovim bivšim nadrejenim, ki bi mu morali zaradi njegovega psihičnega stanja preprečiti dostop do dokumentov z občutljivo vsebino. Obramba se je oklepala dokazovanja o psihičnih težavah obtoženega, ki naj bi imel nerazčiščene pojme o svoji spolni identiteti. Tovrstni argumenti obrambe gotovo pomenijo razočaranje za homoseksualne skupnosti v Združenih državah Amerike, ki so v Manningu kot istospolno usmerjenemu videli junaka, ki je ravnal plemenito in po svoji vesti, da bi resnica prišla na dan.

Resnica prihaja na dan tudi v zvezi s škandaloznimi posnetki ameriških vojakov, ki urinirajo po truplih mrtvih Afganistancev. Predstavniki ameriške vojske so potrdili avtentičnost posnetka, ki prikazuje to nečastno dejanje, in identificirali enoto, ki so ji vojaki pripadali. Ob tem naj bi dva od štirih marincev tudi že zaslišali. Po sporočilu ameriške vojske so bili vojaki del bataljona, ki se je kar sedem mesecev boril v enem od močnih talibanskih oporišč na jugu države. Lahko zaznavamo v tem ton opravičevanja njihovih zavrženih dejanj?

Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, ki je s svojo organizacijo Carter Center sodeloval kot opazovalec med nedavnimi volitvami v Egiptu, je na tiskovni konferenci v Kairu predstavil svoje poročilo o poteku volitev. Po podatkih, ki jih je predstavil Carter, je bilo glavnemu tožilcu vloženih 900 pritožb o domnevnih volilnih nepravilnostih. Poleg tega je Carter kritiziral še usposabljanje volilnih uradnikov v državi, ki naj bi bilo neustrezno. Po njegovih besedah naj bi volja ljudi na volitvah kljub vsemu prišla do izraza, vojaške oblasti pa naj bi si želele pristojnosti čim prej prenesti na izvoljene uradnike.

V vse bolj vroči notranjepolitični situaciji se trenutno nahaja Pakistan. Tamkajšnji poslanci bodo v ponedeljek glasovali o zaupnici vladi premierja Yousufa Raze Gilanija, ki se je znašel v hudem konfliktu z vojaškimi in pravosodnimi oblastmi v državi. Gilani je poslance pozval, naj glasujejo za zaupnico in s tem branijo demokracijo nasproti diktaturi, poudaril pa je tudi, da za podporo ne misli prosjačiti. V državi vladajo huda trenja med civilno oblastjo, ki jo poosebljata premier Gilani in predsednik Asif Ali Zardari, in vojaškimi ter pravosodnimi strukturami, občasno pa se pojavljajo tudi govorice o možnosti vojaškega puča. Slednje za državo sicer ne bi bilo nekaj povsem novega, saj se je v preteklosti to že dogajalo. Poznavalci pa napovedujejo, da bo premier Gilani v ponedeljek preživel glasovanje o zaupnici in da bo to precej okrepilo njegov položaj.


Za zaprtimi vrati je potekala seja Ekonomsko-socialnega sveta. Pereča tema je pogovorov je bilo 700 milijonov evrov, ki jih mora Slovenija letos privarčevati, in načini, kako naj to stori. Predvsem glede slednjega so si socialni partnerji precej neenotni. Več nam je povedal Branimir Štrukelj predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja:



Domače gibanje 15. oktober, ki je dobilo ime po lanskem oktobrskem globalnem protestu proti izkoriščanju množic s strani enega odstotka ljudi, vztraja na ploščadi pred borzo že 91 dni. Jutri prirejajo skupno akcijo z aktivisti gibanja Occupy Trst, ki bodo v ta namen prišli v Ljubljano. Središče Ljubljane bodo namreč zasedli klovni, več o dogodku in zakaj motivika klovnov, pa nam je povedal aktivist Grega:



Gibanje 15o poziva na ulice tudi v nedeljo, ko bo v več mestih po vsem svetu potekal protest, podoben tistemu, ki je oktobra lani dal ime gibanju.




Gibanje Mi smo univerza na poziv tujih študentov pri nas vabi na protestni shod pred Univerzo v Ljubljani v torek ob 16. uri. Protestirali bodo zoper novi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je začel veljati 1. januarja letos in ki številnim redno vpisanim tujim študentom na naših fakultetah po novem onemogoča pridobitev državnih štipendij. Geslo protesta je „Slovenija mora ostati država, v kateri znanje nima državljanstva!“, več pa nam bo povedal Neven, član skupine tujih študentov pri nas, ki pozivajo k protestnemu shodu:




OFF sta pripravila Matej Šebenik in Boris Vasev.