Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Lezbični in feministični klub v vsako vas (1296 bralcev)
Sobota, 14. 1. 2012
IdaH



Okrepljeno uredništvo oddaje Sektor Ž bo predstavilo nov kratki film Vesne Vravnik Lezbični klub v vsako vas, ki ga je avtorica premierno predvajala decembra lani v Menzi pri koritu. Istočasno je potekala tudi predstavitev prvih izsledkov obsežne raziskave o življenju neheteroseksualnih žensk v Sloveniji. Projekt bo predstavila avtorica filma in Eva Gračanin, vodja programa Legebitra. V drugem delu se bomo pogovarjale z Vesno Leskošek o nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi.
Drage feministke in feministi. Dobrodošli v oddaji Sektor Ž na to čudovito zimsko soboto, ki že skoraj diši po osmem marecu. Okrepljeno in razširjeno uredništvo oddaje, bo predstavilo nov kratki film Vesne Vravnik Lezbični klub v vsako vas. Avtorica je film premierno predvajala decembra lani v Menzi pri koritu na Metelkovi. Istočasno pa je potekala tudi predstavitev prvih izsledkov obsežne raziskave o življenju neheteroseksualnih žensk v Sloveniji. Projekt bosta predstavili avtorica filma in Eva Gračanin, vodja mladinskega programa pri Društvu informacijski center Legebitra. Poročilo pripravlja Tea Hvala. V drugem delu se bo Ida pogovarjala s profesorico Vesno Leskošek iz Fakultete za socialno delo o prvi nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih, ki so jo opravile skupaj s soavtoricama dokumenta Mojco Urek in Darjo Zaviršek.


Desetega decembra 2011 je v Menzi pri koritu potekala predstavitev kratkega filma in raziskave, ki sta nastala v okviru Društva informacijski center Legebitra. Oba zadevata življenje neheteroseksualnih žensk v Sloveniji in predstavljata pogumen poskus razkrivanja njihove – pardon, naše – nevidnosti.

Dokumentarni film Lezbični klub v vsako vas je posnela Vesna Vravnik, režiserka in lezbična aktivistka, ki je povedala, da je s težavo našla dovolj intervjuvank, ki so se bile pripravljene izpostaviti pred kamero. Posebej težko so se za sodelovanje odločila dekleta in ženske, ki živijo v manjših slovenskih mestih, kjer je strah pred obsojanjem in osamitvijo še kako utemeljen – s čimer seveda nočem reči, da so razmere v Ljubljani idealne. Na vprašanje, zakaj je film naslovila Lezbični klub v vsako vas, je Vesna odgovorila takole:









Srednješolke, ki so privolile v sodelovanje, so povedale, da se je najtežje upreti obsojanju s strani tistih, ki imajo nad njimi največjo moč: staršev in profesorjev. "V šoli se ne izpostavljamo," je rekla šestnajstletna lezbijka s Ptuja, "ker se bojimo za ocene. Kar nekaj nas je, a bojimo se starejših učiteljev." Druga je dodala: "Razredničarka me je poklicala v svoj kabinet in mi rekla, naj si izberem drugo šolo, ker sem se pojavila na Paradi ponosa – ker 'to pri njih ne gre skoz'". Osuplo vprašanje, zakaj ni tožila homofobne razredničarke in javne šole, ki je pristala na njeno grožnjo, je nujno, a žal tudi retorično. Zakaj? Ker se moramo spet spraševati, kdo si sploh drzne poseči po pravnih sredstvih v državi, v kateri je homofobno celo ustavno sodišče.

S Team Dresch, legendarnim lezbičnim bendom iz ZDA, tako lahko sarkastično zaključimo, da so lezbijke zopet in še vedno v ilegali. Kar seveda ne pomeni, da na referendumu ne bomo obkrožile velikega DA za enakosti pred zakonom.

Mimogrede, novi film Vesne Vravnik je dostopen na Vimeu, povezavo pa lahko najdete tu: Lezbični klub v vsako vas.

Nadaljujemo s predstavitvijo obsežne raziskave Društva informacijski center Legebitra, ki je lani pripravilo anonimen spletni vprašalnik o položaju neheteroseksualnih žensk v Sloveniji. Ker se o njihovem oziroma našem življenju ne ve prav veliko, so želeli ugotoviti, s kakšnimi težavami se spopadamo, v kakšnem okolju živimo in kako ga (če ga) sooblikujemo. Analiza podatkov še ni končana, zato tokrat predvajamo samo nekaj odlomkov iz predstavitve v Menzi pri koritu, ki jo je pripravila Eva Gračanin, vodja Legebitrinega mladinskega programa. Ker je pojem "neheteroseksualne ženske" zelo širok, je najprej predstavila vzorec raziskave, ki je vključeval celo vrsto spolnih identitet.









Anketiranke so bile starejše od tistih v filmu, zato je bilo pričakovati, da so kot najbolj tvegano okolje za razkritje izpostavile službo, ne šole. O tem, da je zelo velika možnost, da po razkritju izgubiš delo ali pa se moraš zaradi pritiskov "odpustiti" kar sama, priča podatek, da je samo 12% anketirank razkritih v službi. Tudi podatki o političnem udejstvovanju in družabnem življenje lezbijk, biseksualk in vseh drugih Drugih so bili zgovorni. Eva Gračanin je na predstavitvi povedala naslednje:








Morda je strah pred javnim izpostavljanjem in osamljenostjo lažje razumeti, če k naštetim podatkom dodamo še enega: samo 20 % anketirank je povedalo, da se v svojem okolju in družinskem krogu počutijo povsem varno, enak procent žensk pa je povedal, da njihove družine sploh ne vedo za njihovo spolno usmerjenost. Bolj vzpodbuden je bil podatek o prijateljicah in prijateljih, ki so vredni zaupanja: takšne prijatelje ima 60 % anketirank. Ženskam, ki te sreče nimajo, poklanjamo komad Way Out nemške glasbenice Ellen Allien, vse poslušalke in poslušalce pa ponovno vabimo k poslušanju maja, ko se bomo posvetile podrobnejši analizi Legebitrine raziskave o življenju neheteroseksualnih žensk v Sloveniji.

V drugem delu oddaje smo se pogovarjale s profesorico Vesno Leskošek iz Fakultete za socialno delo o prvi nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih, ki so jo opravile skupaj s soavtoricama dokumenta Mojco Urek in Darjo Zaviršek.








Če povzamem: Razlog za nasilje nad ženskami, ki je po omenjenih podatkih zelo realno prisotno v naši družbi, je torej posledica globoko zakoreninjenega šovinizma in patriarhalnega ustroja. Zato naj mi prosim nihče več ne reče, da je feminizem končan projekt, da imamo danes lahko vse svojo sobo, če le to hočemo!

Ob koncu oddaje kličemo vse poslušalke in poslušalce, da se deklarirajo, da deklarirajo svoje pravice, kajti šele tedaj bodo lahko zahtevale tudi javni prostor. Oddajo sva pripravili Tea Hvala in Ida Hiršenfelder. Eter Radia študent pa bova ponovno zasedli 11. marca, ko bodo na obzorju vzhajale Rdeče Zore.


Komentarji
komentiraj >>