Javnomnenjska priljubljenost ameriškega predsednika Georga Busha mlajšega bo po sinočnjem State of the union - govoru o položaju v državi - spet nekoliko narasla. Toda to je glede na nad televizijskimi podobami fascinirano ameriško javnostjo povsem običajen vsakoletni pojav. Vendar pa ostaja odprto vprašanje, kako dolgo bo trajal ta učinek v domoljubnih srcih ameriške večine, ki jo je njen pravzaprav že v prvo neizvoljeni predsednik postavil pred izbiro, da ga znova - v bistvu pa prvič – izvoli ali pa se naj pripravi za pot nazaj v čase terorističnih napadov. S tem je tako tudi Bush mlajši uradno pričel z predvolilno kampanjo za svoj ponovni in po ameriški zakonodaji zadnji predsedniški mandat.
Toda in to je s svojo vojno ihto proti terorizmu dokazal že tudi Bush mlajši, v katerega senco so se potuhnili nekdanji svetovalci njegovega predsedniškega očeta, zakoni so napisani zato, da se spreminjajo. Sedanja ameriška administracija se tako v zgodovino ne bo zapisala zaradi svojih bleščečih zmag proti terorizmu na oddaljenih z nafto bogatih afganistanskih in iraških tleh, pač pa predvsem s sprejetjem tako imenovanega patriotskega zakona. Seveda Bush ameriškega senata ob očitnem zmrdovanju demokratske manjšine tudi tokrat ni pozabil pozvati, da naj zakonodaji, ki sploh omogoča vso to patriotsko vnemo ameriških represivcev nad svojimi državljani, podaljšajo veljavnost.
Nasploh se zdi, da se predvolilna predsedniška tekma v Združenih državah Amerike tudi tokrat ne bo mogla izogniti vprašanjem varnosti. Povprečni večini tamkajšnjega televizijskega ljudstva na kožo so bile tako posebej za to priložnost za Busha napisane parole, kot je, da sedaj pa res nihče na vesoljnem svetu ne more več dvomiti v ameriško verodostojnost in da Amerika ne bo nikoli prosila za dovoljenje, da kjer koli na svetu brani varnost svojih ljudi.
Če pa Busha mlajšega na laž v očeh amerikanskih patriotov, ki jim je pravzaprav prav malo mar, kaj se dogaja onstran njihovega ameriškega vesolja, ne postavlja že za ameriške vojne jastrebe neprijetno dejstvo, da je domov v državo svobodnih pripotovalo že več kot 500 v vreče za trupla zapakiranih vojaških najemnikov, pa na njegove propagandistične parole kričeče opozarjajo prav socialne razmere na ameriških tleh. Tokratni stanovalec Bele hiše in njegova na vojaško diplomacijo prisegajoča administracija namreč nimata rešitve za vse večjo brezposelnost in rekordnih 500 milijard ameriških dolarjev primankljaja v zveznem proračunu.
K proračunskem breznu države, ki jo prav za prav po konci držijo le še vojaške investicije in vlaganja v ameriške državne obveznice za lastna na dolar vezana gospodarstva zaskrbljenih partneric, kot je denimo Japonska, je svoj pošteni del prispevalo tudi 155 milijard dolar5jev porabljenih za vojno v Iraku. Ta je sicer, kljub z Busheve strani že lansko pomlad javno obznanjenem koncu, še vse prej kot pa končana. Neposredna posledica, ki je pravzaprav res ni moč ublažiti zgolj z davčnimi olajšavami in procesom preobrazbe za ameriško gospodarstvo, je tako še en ne ravno slaven rekord za briljantnost notranjepolitičnih dosežkov vladavine Busha mlajšega. Po demokratskih besedah naj bi ti Ameriko stali 2,3 milijona izgubljenih delovnih mest, kar naj bi bilo največ od velike gospodarske krize pred 100 leti.
Ne glede na spretnost piscev tokratnega Bushevega govora o stanju v državi, številke in socialna dejstva, s katerimi se z dneva v dan srečuje vse več Američanov iz dna družbene lestvice kastnega sistema ameriškega kapitalizma, same zase pričajo, da pa bi mu pri potegovanju za lastno reizvolitev lahko le spodletelo. Nujna pogoja za to sta dva. Prvič, da bo demokratom, ki prav te dni med sabo uprizarjajo televizijska merjenja moči, uspelo strniti vrste in v ospredje javne razprave potisniti domače socialne težave. In drugič, da v svobodnemu svetu onstran Atlantika tik pred predsedniškimi volitvami nemara le ne pride do priročno izsceniranega novega udara poslednjega terorističnega sovraga Osame bin Ladna. Pa se pustimo presenetiti.
ODPOVED: Tudi za današnji N-euro moment z Bushevim propagandističnim govorom o stanju v državi v zobeh sem poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>