V Cankarjevem domu se danes ob sedmih zvečer otvori razstava Nine Kokolj in Vanča Ivanova z naslovom »Mariovo, dežela starih«. Gre za fotografsko razstavo v črno-beli tehniki, na fotografijah pa so starejši ljudje, ki živijo v tej makedonski pokrajini. Črno-bela tehnika še poudari »sladko kislost« njihovih življenj in vse takšne in drugačne izkušnje, ki so zapisane v gubah njihovih obrazov in v kamnito-pusti lepoti domače pokrajine. Več o razstavi nam bo povedala Nina Kokelj, soavtorica projekta, ki je fotografije dopolnila tudi z izvirnimi napisi, ki poudarjajo njihovo sporočilno moč in poizkušajo v obrazih posameznikov podčrtati usode nas vseh:
Seveda pa bi se spodobilo, da slišimo, kako vse skupaj vidi še makedonski del avtorstva. Prisluhnimo Vanču Ivanovu:
Zelo podobno stanju v tej odročni makedonski pokrajini pa je tudi stanje v slovenski kulturni pokrajini. Gre torej za mešanje občutka nemoči, starosti in odročnosti. »Vsi se izseljujejo proč, a obenem se glede kulture pojavlja tudi težnja po preseljevanju.« V teh dneh se namreč podpisuje peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo, ki jo najdete na internetni strani nove Evropske prestolnice kulture Maribor. Prisluhnimo uvodnemu nagovoru te peticije:
"Slovenija se sooča z resno družbeno krizo. Iščemo odgovore. Kultura je prav v nemirnih časih polje, ki odpira horizonte in prebuja potenciale. Tudi zato – in ne zgolj zaradi zgodovinske vloge – se zdijo razmišljanja o ukinitvi samostojnega resorja za kulturo neracionalna. Bomo res kaj privarčevali? In koliko bomo izgubili? Vse, ki se spogledujejo s to mislijo, pozivamo, da resno premislijo ob konkretnih korakih.«
Mogoče se vam zdi, da kulturniki pretiravajo ali pretiravamo, da gre samo za nominalistični spor glede poimenovanja: po eni strani namreč izgleda nepomembno, kako se imenuje ministrstvo, bolj je pomembno, da dobro opravlja svoje naloge, recimo financiranje kulturnikov. Ampak treba se je zavedati, da tudi poimenovanje ni povsem nedolžna stvar: ministrstvo za kulturo se namreč namerava združiti z ministrstvom za šolstvo in v tem bi lahko videli poskus redukcije kulture na vzgojne in državljanske namene. Z Althusserjem in nekoliko napihnjeno rečeno lahko vidimo intenco, da bi bila kultura čimbolj umeščena v ideološke aparate vladajočega režima.
A po drugi strani je, po mojem mnenju, treba biti pozoren tudi na intenco nasprotne strani. Intenco, da se pogosto samostojnost kulturnega ministrstva utemeljuje na podlagi neke domnevne večvrednosti in nedotakljivosti kulture in njenega t.i. temeljnega pomena za človeštvo in za ohranjanje človeških vrednot in »čirulečarule« in podobne neumnosti. Zavedati se je treba, da je intenca po nedotakljivosti in izvzetosti iz družbe tudi tista, ki dela iz kulturnega udejstvovanja nepomembno in obrobno stvar. Morda pa bo naslednja evropska prestolnica kulture nekje v prej omenjeni »deželi starih« - Mariovo v odročni južni Makedoniji.
Na Radiu Študent bomo seveda zaplete v tej zvezi opazovali in komentirali tudi v prihodnje.
Kulturne novice je pripravil Jernej.
Komentarji
komentiraj >>