OFF NAPOVEDNIK

Ni kaj, živimo v težkih časih. Pošteni pa tudi nepošteni ljudje se morajo iz dneva v dan boriti za lastno preživetje, pri tem pa konvencionalne metode, ki so stoletja zadostovale, niso več primerne. Pošteni ljudje v aktualnih kriznih časih ne morejo več tako kot nekoč računati na gotovo zaposlitev, nepošteni pa morajo tako ali tako stalno iskati nove načine za izogibanje zakonom.

V čilski regiji Patagonija, na jugu države, je tamkajšnja okoljska služba prijavila krajo ledu iz ledenika Jorge Montt. Policija je takoj stopila v akcijo in ustavila tovornjak, naložen s petimi tonami ledu. Policija je aretirala voznika in plen ocenila na vrednost dobrih 6-ih tisočakov dolarjev. Obtožnica bi storilca poleg kraje lahko bremenila tudi zločina zoper kulturno dediščino. Organi pregona preiskujejo tudi, ali je imel voznik tovornjaka morda pomočnike.

Omenjeni ledenik obsega kar 454 kvadratnih kilometrov in se po podatkih raziskovalcev topi s hitrostjo enega kilometra na leto. Zaradi tega po mnenju strokovnjakov, ki opozarjajo na globalno segrevanje ozračja, predstavlja enega najvidnejših simbolov te bližajoče naravne katastrofe. Morda pa si je moški iz naše zgodbe zgolj zaželel pridobiti spominski kos nečesa, kar bo očitno nekoč izginilo. A je s petimi tonami tudi v tem primeru več kot pretiraval.

Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki ima inovativni pristop v krvi!

OFF PROGRAM

V Varnostnem svetu Združenih narodov bo danes na dnevnem redu glasovanje o resoluciji o Siriji. Na mednarodnem parketu so zato vloženi še zadnji diplomatski napori, predvsem predlagateljev in podpornikov resolucije, da bi dosegli potrebno število glasov za njeno sprejetje. Glavni oviri ostajata stalni članici Varnostnega sveta Kitajska in Rusija, ki sta še naprej nezaupljivi do načrtov zahodnih držav pri reševanju krize v Siriji. Na diplomatsko misijo v New York sta zato prispela tudi generalni sekretar Arabske Lige, Nabil El Arabi, in katarski premier Hamad bin Jasim al Tani, ki je v zadnjem času znotraj te organizacije prevzel zelo aktivno vlogo. Nov predlog resolucije za pridobivanje podpore nezaupljivih držav uporablja mehkejši jezik in tako poziva zgolj k „politični tranziciji“ v Siriji ter eksplicitno ne zahteva uporabe vojaške sile ali drugih sankcij Združenih narodov zoper režim predsednika Bašarja al Asada. Vendar hkrati tudi predvideva možnost nadaljnjih ukrepov s strani Varnostnega sveta, če se režim ne bi primerno odzval.

Ameriški predsednik Barack Obama je v enournem pogovoru z uporabniki spletnega omrežja Google+ potrdil redne operacije ameriške vojske z brezpilotnimi letali na ozemlju Pakistana. Po njegovih besedah gre za boj proti al-Kajdini mreži na težko dostopnih plemenskih območjih na meji z Afganistanom, kjer je uporaba tovrstne taktike najbolj primerna. Pakistanska vlada javno nasprotuje tovrstnim enostranskim ameriškim udarom, v prvi vrsti zaradi nevarnosti civilnih žrtev, neuradno pa naj bi jih kljub temu podpirala. Tudi tokrat so se na Obamove besede takoj odzvali na pakistanskem zunanjem ministrstvu in ponovili, da smatrajo napade brezpilotnih letal ameriške vojske za nezakonite, neučinkovite in zato nesprejemljive.

Po podatkih ameriškega think tanka New America Foundation naj bi tako v zadnjih osmih letih v tovrstnih napadih v Pakistanu življenje izgubilo med 1715 in 2680 ljudi. Obama je v istem pogovoru zanikal podobne razsežnosti uporabe brezpilotnih letal v Iraku, kjer naj bi operacije z njimi potekale v precej bolj omejenem obsegu. Ameriški časopis New York Times je pred tem sicer poročal ravno nasprotno, in sicer da so iraške oblasti zelo nezadovoljne zaradi vedno večjega števila napadov s tako imenovanimi troti.

Voditelji Evropske unije so na včerajšnjih kriznih pogovorih v Bruslju dosegli dogovor o fiskalni pogodbi, ki določa stroge omejitve pri zadolževanju držav članic in predvideva ukrepe za kršiteljice. K pogodbi pa je pristopilo le 25 držav, saj sta Velika Britanija in Češka, bolj ali manj v skladu z napovedmi, zavrnili njen podpis. Cilj pogodbe je predvsem tesnejše sodelovanje med državami na ravni proračunskih politik, pri čemer se bo povečala tudi vloga Evropske komisije pri nadzoru posameznih nacionalnih proračunov. Upoštevanje določil pogodbe in določanje kazni za morebitne kršiteljice bo v pristojnosti Sodišča Evropske unije.

Po mnenju nekaterih analitikov sprejetje fiskalne pogodbe ne bo ravno nek prelomni dogodek, ki bi unijo čudežno potegnil iz globoke krize. Kljub velikim proračunskim primanjkljajem v številnih državah predstavlja trenutno še večji problem šibka gospodarska rast, ki zmanjšuje možnost odplačevanja teh dolgov. Spodbude za gospodarstvo so sicer naslednji velik zalogaj za evropske voditelje, predvsem Nemčija pa si je močno prizadevala najprej pogodbeno omejiti bodoče zadolževanje držav. Šele s tem naj bi bila država ponovno pripravljena aktivneje poseči v reševanje krize na evropskih tleh. Spodbuda iz te ekonomsko najbolje stoječe države pa je po mnenju številnih ključna, če se želi Evropska unija resnično izvleči iz dolgotrajne krize. Po drugi strani pa usoda fiskalne pogodbe v nekaterih drugih državah, ki so si sicer najbolj prizadevale za njeno uveljavitev, sploh ni več tako jasna. Protikandidat aktualnega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja na letošnjih predsedniških volitvah, predstavnik socialistov Francois Holland, je namreč v primeru svoje zmage že napovedal ponovna pogajanja o njeni vsebini.

Po podatkih Eurostata je nezaposlenost v evrskem območju konec prejšnjega leta dosegla rekordno stopnjo. V sedemnajstih državah z evrom je tako decembra znašala kar 10,4 odstotka, kar v številkah pomeni približno 16 milijonov in pol nezaposlenih. Najvišja stopnja nezaposlenosti ostaja v Španiji, kjer znaša skoraj 23 odstotkov, najnižja pa v Avstriji z dobrimi 4-imi odstotki. Nezaposlenost je skozi 2011. konstantno rasla, po predvidevanju ekonomistov pa naj bi se enako dogajalo tudi v letošnjem letu. Glavni razlog je še vedno predvsem velika negotovost v gospodarstvu, zaradi česar podjetja ne vstopajo v nove investicije in ne odpirajo novih delovnih mest. Na ravni celotne Evropske unije je bila decembra nezaposlenost malenkostno manjša in je znašala 9,9 odstotka.

Sporazum ACTA, trgovinski sporazum proti ponarejanju, ki dviga prah zaradi predvidenega poostrenega nadzora nad spletnimi vsebinami in so ga prejšnji teden v Tokiu podpisali Evropska komisija in predstavniki 22ih vlad držav članic Evropske unije, sproža vedno več skepse tudi v Sloveniji. Pritisk domače javnosti zaradi podpisa sporazuma je tako velik, da je slovenska veleposlanica v Tokiu, Helena Drnovšek Zorko, ki je pod sporazum prispevala svoj podpis v imenu in po naročilu slovenske vlade, svoje dejanje tudi že javno problematizirala. Na spletnem portalu metinalista.si je tako zapisala, da je bil njen podpis posledica državljanske malomarnosti, ker da ni bila dovolj pozorna. Veleposlanica je ACTO, potem ko ga je že podpisala, označila za sporazum, ki po njenem državljanskem prepričanju, citiramo: »omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok,« konec citata.

Na ministrstvo smo poslali nekaj vprašanj, na katera sicer še nismo prejeli odgovorov. Kljub sicer pohvalni samokritiki državnih uslužbencev na tako visokih položajih nas zanima, ali je za ministrstvo sprejemljivo, da veleposlanica javno označuje svoje službeno dejanje za posledico državljanske malomarnosti in ali je za ministrstvo sporno, da veleposlanica javno tako ostro kritizira sporazum, ki ga je sama podpisala po naročilu vlade ter tako javno ugovarja njeni politiki. Ob tem povejmo, da je ministrstvo za zunanje zadeve na svoji spletni strani včeraj objavilo zapis, v katerem piše, da, navajamo, »zunanje ministrstvo in njegovo veleposlaništvo v Tokiu nimata pristojnosti za spremljanje tematike, ki jo sporazum obravnava, in tako nista sodelovala pri njegovem usklajevanju in sprejemanju," konec navedka. Zakaj je bilo torej ravno ministrstvo za zunanje zadeve pristojno za podpis tega sporazuma in ne recimo ministrstvo za notranje zadeve? Odgovore bomo seveda posredovali, ko jih s strani ministrstva tudi prejmemo.

V povezavi s to tematiko je nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös, sicer profesor na mariborski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, danes objavil pobudo za javno razpravo o ACTI. Györkös, ki želi strukturirati nekatere probleme, ki se pojavljajo v zvezi s tem sporazumom, in pozvati k razpravi, kot pozitivno pri ACTI izpostavlja poudarjanje potrebe, da je treba intelektualno lastnino spoštovati. A sporazum ima tudi negative plati:



Glede na to, da je tudi Györkös omenil Evropski parlament, ki mora poleg nacionalnih parlamentov ta sporazum še potrditi, omenimo, da je evroposlanka iz Slovenije, ki temu sporazumu izrecno nasprotuje, Mojca Kleva iz skupine socialistov in demokratov, izjavila, da je med drugim izjemno zaskrbljena tudi nad netransparentnostjo postopka pogajanj in javno nedostopnostjo dokumentov. Iz iste poslanske skupine pa se je Klevina kolegica Tanja Fajon, sicer tudi članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, decembra 2010 obvezala k podpori sporazumu. Za naš radio je v petkovi oddaji Kultivator Fajonova sporazum komentirala takole :



V spletni skupnosti se za soboto napoveduje protest proti ACTI, ki se bo zgodil ob 12.00 na v Ljubljani na Kongresnem trgu in v Mariboru na Trgu Leona Štuklja, na omrežju Facebook pa je svojo prisotnost potrdilo že več kot 6000 ljudi. Zakaj se bo protestiralo, smo vprašali pobudnika protesta, aktivista Grego:



Grega je pojasnil tudi, kako bo protest potekal:



Predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev Predrag Topić je imel včeraj zagovor pred izredno odpovedjo delovnega razmerja. Kot je znano, velja prepričanje zaposlenih v Luki Koper pa tudi širše javnosti, da gre v postopku zoper Topića, sicer zaposlenega preko podizvajalca Nedjo d.o.o. za pritiske zaradi njegovih sindikalnih dejavnosti, v prvi vrsti med avgustovsko stavko. Z njo so delavci skušali opozoriti na nižje standarde in pravice zaposlenih v Luki Koper preko podizvajalcev. Pred včerajšnjim zagovorom je bil v podporo Topiću pripravljen tudi protestni shod, več o včerajšnjem dogajanju pa nam bo povedal kar sam:



Sindikati luških delavcev so prepričani, da za preganjanjem sindikalistov stoji uprava Luke Koper. Slednji se od zadeve distancirajo, češ da niti ne poznajo postopkov, ki so pripeljali do izredne odpovedi Topića. Ta nam je še povedal, kakšne odločitve je sprejel sindikat po njegovih včerajšnjih pogovorih s predstavniki delodajalcev:



OFF sta pripravila Matej Šebenik in Boris Vasev.