OFF NAPOVEDNIK
Goljufije preko spleta se razvijajo in izpopolnjujejo s pojavom novih tehnologij in popularnih aplikacij, predvsem priljubljenih socialnih omrežij. Časi elektronskih sporočil s humanitarnimi notami iz afriških držav so mimo, sedaj je na vrsti Facebook.
Ljubljanski kriminalisti tako v povezavi s Facebookom obravnavajo več primerov goljufije in uporabnike pozivajo k previdnost. Vzorec gre takole: neznana oseba s profilom mlajše ženske vzpostavi stik z uporabniki in jim predlaga sodelovanje v nagradni igri z glasovanjem. Za glasovanje je poslana nekakšna koda s strani osebe, za katero naj bi se glasovalo. Strošek glasovanja naj bi znašal zgolj nekaj centov, v zameno pa naj bi se sodelujoči potegovali za atraktivno potovanje. Nič od tega seveda ni res, s kodo pa nategnjeni uporabnik vplača določen znesek preko sistema Moneta. Za dosedanje primere goljufije policija ugotavlja, da so bili oškodovanci ob 50 evrov.
Kaj reči ob vsem tem? Že res, da naj bi bil internet prostor neomejene svobode za njegove uporabnike, in prav je, da se upira vsakršnim poskusom nadzora s strani oblasti. Po drugi strani pa neomejena svoboda očitno tudi zmanjšuje sposobnost zdravorazumske presoje, zato so njeni konzumenti bolj podvrženi tovrstnim nategom. Še dobro, da imamo policijo, ki nadzira našo neomejeno svobodo in preprečuje, da bi si z njo povzročili še več škode.
Vi pa berete OFF Program Radia Študent, ki je še vedno brez svojega Facebook profila!
OFF PROGRAM
Po sobotnem vetu Rusije in Kitajske na resolucijo o Siriji pred Varnostnim svetom Združenih narodov je sirska vojska začela stopnjevati napade na uporniško mesto Homs. Po poročanjih opozicijskih aktivistov in prebivalcev mesta sirska vojska od nedelje neprestano obstreljuje urbane predele mesta, s čimer povzroča pravo razdejanje in številne človeške žrtve. Število smrtnih žrtev pretekli konec tedna naj bi tako znašalo kar 88, kar predstavlja enega najbolj krvavih vikendov od začetka upora proti režimu predsednika Bašarja al Asada. Med zahodnimi državami je po neuspešnem glasovanju o resoluciji prisotno veliko razočaranje, voditelji evropskih držav pa načrtujejo stopnjevanje sankcij zoper sirsko vodstvo. Francoski obrambni minister Gerard Longuet je izjavil, da imajo Evropejci dolžnost svetu odločno pokazati, da je aktualni režim v Damasku zanje nesprejemljiv.
Združene države Amerike so izrazile uradno zaskrbljenost zaradi obtožnic, ki so jih začasne egiptovske oblasti vložile zoper 44 prodemokratičnih aktivistov, med katerimi je tudi 19 ameriških državljanov. Glavne točke obtožnic se nanašajo na ilegalno financiranje humanitarnih in nevladnih organizacij. Aktivisti in humanitarni delavci so obtoženi ustanavljanja podružnic mednarodnih organizacij v Egiptu brez dovoljenja tamkajšnjih oblasti. Z ameriškega zunanjega ministrstva zahtevajo pojasnila s strani egiptovske vlade in opozarjajo, da bi tovrstna dejanja lahko povzročila dodatna razhajanja z egiptovskimi vojaškimi oblastmi.
Sicer pa se množični protesti v Egiptu nadaljujejo. Noč je minila v znamenju spopadov med varnostnimi silami in protestniki v okolici notranjega ministrstva, ki po poročilih s kraja dogajanja spominja na pravo vojno območje. Protestniki obtožujejo oblasti odgovornosti za smrt 72 ljudi na nogometni tekmi med ekipama al Ahly in al-Masry prejšnji teden. Policija naj ne bi zgolj mirno opazovala izbruha nasilja, pač pa naj bi ga celo sama spodbujala. Na ulice se zgrinja vse več in več protestnikov, o spopadih in smrtnih žrtvah pa poročajo tudi iz mesta Port Said.
Na severu Malija se zaostrujejo oboroženi spopadi med malijsko vojsko in tuareškimi uporniki pod vodstvom uporniške skupine Nacionalnega gibanja za osvoboditev Azawada. Aktualna eskalacija nasilja je del najnovejše vstaje dela tuareške populacije, ki zase zahteva avtonomijo na severu države. Zadnji upor se je začel konec preteklega leta in nekako sovpada s padcem režima Moamerja Gadafija v Libiji oziroma z vrnitvijo njegovih plačancev iz afriških držav v svoje domove. Dobro izurjeni, oboroženi in brezposelni tuareški borci naj bi bili tako glavni generator nasilja, ki je zahtevalo že več kot sto žrtev na obeh straneh. Po poročanju humanitarnih organizacij pa je pred valom spopadov svoje domove zapustilo več kot 15 tisoč ljudi, ki so se zatekli v sosednja Mavretanijo in Niger. Poznavalci razmer v tem delu Afrike so po padcu režima v Libiji sicer opozarjali na možnost tovrstnih medetničnih izbruhov nasilja v državah, iz katerih je prihajalo veliko število plačancev v Gadafijevih oboroženih silah.
V katarski prestolnici Dohi se pod pokroviteljstvom tamkajšnjega emirja Šejka Hamada bin Kalifa Al Tanija nadaljujejo spravna pogajanja med palestinskima frakcijama Hamasom in Fatahom. Vodja Hamasa Khaleed Mashaal je podprl predlog Al Tanija, naj začasno skupno vlado vodi aktualni palestinski predsednik in vodja Fataha Mahmud Abas. Glavna naloga začasne vlade, ki naj bi jo sestavljali predstavniki obeh frakcij, bo predvsem organizacija skupnih volitev, ki sta jih sprti strani ob prvih spravnih pogovorih pred skoraj letom dni napovedali že za letošnji maj. Zaradi zastojev pri konkretizaciji dogovorov naj bi bil nov rok za izvedbo volitev ob koncu letošnjega leta. Uresničitev spravnega sporazuma, ki zaenkrat kaže precej pozitivne znake, pa lahko naleti še na številne ovire. Ena od njih je gotovo nezadovoljstvo Izraela in nekaterih zahodnih držav zaradi pogajanj s Hamasom, ki ga imajo za teroristično organizacijo. Poleg tega pa naj bi prišlo v Hamasu do določenih notranjih nesoglasij, zaradi katerih naj se Mashaal poleti ne bi potegoval za nov mandat na čelu gibanja.
Romunski premier Emil Boc je po treh tednih protestov zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov vlade odstopil s svojega položaja. Pod taktirko Boca so se za četrtino zmanjšale plače v javnem sektorju, za slabo četrtino se je povečal davek na promet, zamrznjene so bile pokojnine. Vlada je ukrepe upravičevala s pogoji Mednarodnega denarnega sklada za pridobitev naslednjega obroka posojila v višini 20 milijard evrov za odplačevanje dolgov. Sklad je zaradi izvajanja omenjenih ukrepov na račun romunske vlade izrekel pohvale, državljani pa očitno niso niti najmanj navdušeni. Parlamentarne volitve v Romuniji so sicer predvidene za letošnjo jesen, po odstopu premierja pa sta možna dva scenarija: predčasne volitve ali pa bolj verjetna tehnična vlada do rednih volitev.
Na papeški univerzi Gregoriana v Rimu bo z današnjim začetkom do četrtka potekal mednarodni simpozij za katoliške škofe in redovne predstojnike o spolnih zlorabah mladoletnikov. Naslov simpozija se glasi V smeri zdravljenja in prenove, na njem pa bodo strokovnjaki s področja psihologije, kanonskega prava, teologije in pastoralne teologije po navedbah organizatorjev predstavili praktične izkušnje z namenom pospeševanja doslednega in globalnega odgovora Cerkve. Namen srečanja je, ponovno po besedah organizatorjev, sodelujoče seznaniti z razpoložljivimi viri o spolnih zlorabah v Cerkvi in družbi na globalni ravni. Srečanja se bo v imenu Slovenske škofovske konference udeležil njen predsednik, ljubljanski metropolit Anton Stres. Dogodek nam v spomin prikliče epizodo iz priljubljene serije South Park, ko se ameriški duhovnik poda na podobno srečanje v Vatikan:
Zavod za zaposlovanje je objavil številke nezaposlenosti pri nas za prvi mesec letošnjega leta. Januarja je bilo tako na zavodu registriranih skoraj 116 tisoč brezposelnih, kar je 2,8 odstotka več kot zadnji mesec preteklega leta in 0,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Običajno je že, da se januarja registrirana brezposelnost poveča, predvsem zaradi prenehanja zaposlitev za določen čas. Na zavodu prijavljena oseba januarja letos je v povprečju brezposelna več kot 20 mesecev, kar je dva meseca dlje kot v enakem obdobju lani.
Pred pristojnimi delovnimi telesi državnega zbora bodo jutri zaslišani prvi kandidati za ministre. Predstavili se bodo Vinko Gorenak, SDS, kot minister za notranje zadeve, Franc Bogovič, SLS, kot minister za kmetijstvo in okolje, Radovan Žerjav, prav tako iz SLS, se bo zagovarjal kot kandidat za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, za mesto ministra za infrastrukturo in prostor pa se bo potegoval Zvonko Černač iz SDS. Naštejmo še preostale kandidate. Žiga Turk iz SDS namerava postati minister za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, Ljudmila Novak iz Nove Slovenije bo ministrica za Slovence v zamejstvu, iz iste stranke pa bo Aleš Hojs minister za obrambo. Tu so še Andrej Vizjak iz SDS kot minister za delo, družino in socialne zadeve, Senko Pličanič iz Liste Virant bo načeloma minister za pravosodje in javno upravo, minister za finance pa bo Janez Šušteršič iz iste stranke. DeSUS bo dobil ministrstvo za zdravje s Tomažem Gantarjem na čelu, kot minister za zunanje zadeve pa bo svetu potoval predsednik stranke Karl Erjavec. Predvidoma v petek se bo v parlamentu odločalo o celotni ministrski ekipi.
Kot ste slišali, bo v vladi sedela zgolj ena ženska, torej Ljudmila Novak. To se zdi nesprejemljivo Ženskemu lobiju, ki je nad tem dejstvom že izrazil ogorčenje. Za Radio Študent je mnenje lobija podala predsednica Metka Roksandić:
Zanimivo je, da te domačijske, recimo jim vrednote najbolj vneto predstavlja ravno edina kandidatka za ministrico. Kako to komentira Roksandićeva?
OFF sta pripravila Matej Šebenik in Boris Vasev.