OFF NAPOVEDNIK

Ameriška vojska v Afganistanu se še ni dobro otresla sramote zaradi afere z uriniranjem njenih pripadnikov po truplih talibanskih borcev, že je izbruhnil nov škandal. V javnosti se je namreč pojavila fotografija pripadnikov ostrostrelskega odreda v provinci Sangin, kako pozirajo pred ameriško zastavo in zastavo z logotipom zloglasnega nacističnega paravojaškega odreda SS.

Objava fotografije v javnosti je sprožila plaz protestov in zahtev po temeljiti preiskavi tega fiaska. Še posebej ostro so se odzvali vojni veterani, nekdanji in sedanji pripadniki marincev in preživele žrtve holokavsta. Pentagon je zadevo še dodatno popestril s poskusi opravičevanja in relativiziranja te blamaže. Po njihovih besedah vojaki na fotografiji niso vedeli, kaj pomenita inicialki SS in naj bi bili prepričani, da gre za kratico, ki pomeni „scout snipers“, oziroma izvidniki ostrostrelci(!). Dajemo vam nekaj sekund predaha za smeh ...

Ob vseh nebulozah, ki v zadnjem času prihajajo iz vrst ameriške vojske v Afganistanu, nam je tako lahko kar malo žal, da se ta v kratkem očitno umika iz države. Lahko samo špekuliramo, ali bi se ob morebitni podaljšani prisotnosti ameriški vojaki slikali tudi pod simbolom s srpom in kladivom.

Berete pa OFF Program Radia Študent, ki ameriške neumnosti tradicionalno izkorišča v svojih informativnih oddajah!

OFF PROGRAM

Voditelj teroristične mreže Al Kaida Ajman al-Zawahiri je na videoposnetku, objavljenem na spletu, oznanil, da se je somalijska islamistična skupina Al Šabab uradno združila z njegovo celico. Njegove besede je v istem posnetku potrdil tudi vodja Al Šababa Ahmed Abdi Godane, znan tudi kot Muhtar Abu Zubair. Al Šabab v Somaliji nadzira precejšnja ozemlja v osrednjem in južnem delu države, a so se morali njihovi borci nedavno umakniti iz prestolnice Mogadiša. Tudi sicer je skupina pod močnim pritiskom tujih sil v državi: kenijske vojske na jugu, etiopske na zahodu in združenih sil Afriške unije v prestolnici Mogadišu. Združitev z Al Kaido je tako pomembna s tega strateškega samoobrambnega vidika, da ima Al Šabab še vedno veliko moč in domet, pa je pokazal tudi sredin samomorilski napad v Mogadišu, ki je zahteval enajst življenj in katerega glavne tarče so bili vladni uradniki v eni od restavracij.

Mednarodna organizacija Amnesty International se je odzvala na izraelske načrte o prisilni preselitvi okoli 2300 beduinov iz predela Jeruzalema. Gre sicer za obsežno in sistematično politiko izraelskih oblasti do beduinov, ki so jih na jugu Izraela že potisnile v rezervat, njihovo zemljo pa z administrativnimi ukrepi ukradle. V tokratnem primeru gre za načrt preselitve beduinov - mnogi med njimi so begunci, ki so bili že večkrat preseljeni od leta 1948 – v kraj, le 300 metrov oddaljen od jeruzalemske občinske deponije smeti. Omenjene beduinske skupnosti sicer živijo blizu nezakonitih judovskih naselbin na Zahodnem bregu, za katere je predvidena širitev. O tej problematiki smo govorili z Ano Čemažar iz Amnesty International Slovenija, ki je poudarila težave, ki jih predstavlja preselitev za beduine:



Katere mednarodne norme in konvencije pa takšna izraelska politika krši?



Delegacija Združenih narodov je prispela na opazovalno misijo v otoško državico Maldivi v Indijskem oceanu, kjer cel teden vlada napeta politična situacija. Spomnimo, da je prvi demokratično izvoljeni predsednik tega arhipelaga Mohamed Našid v torek odstopil s položaja. Kasneje je širši javnosti svoj odstop označil kot državni udar s strani vojske, ki naj bi ga k odstopu prisilila. Vojska vsebuje ostanke dolgoletnega avtoritarnega režima Maumuna Abdula Gayooma, ki ga je Našid premagal na volitvah leta 2008. Podporniki slednjega so se po njegovem odstopu podali na ulice, kjer je prišlo do spopadov z varnostnimi silami.

Namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov Oscar Fernandez Taranco je pred pogovori obe strani pozval predvsem, naj ostaneta mirni in preprečita morebiten izbruh nasilja. Slednjega bi lahko sprožila predvsem morebitna aretacija Našida, saj naj bi novo vodstvo zanj že izdalo zaporni nalog. Predsednikov svetovalec Paul Roberts je iz neznane lokacije za ameriško politično oddajo Democracy Now izrazil prepričanje, da želijo nove oblasti Našidu s pomočjo sodnega procesa onemogočiti nadaljnje politično delovanje. Nekdanji predsednik, sicer bivši politični zapornik, namreč še vedno uživa močno podporo med državljani, v svetu pa je znan predvsem kot glasen zagovornik odločnejšega pristopa pri soočanju z globalnim segrevanjem. Pred tremi leti je na primer v odmevni akciji opozarjanja na ogroženost otoških držav zaradi dviga gladine oceanov vodil polurno sejo svojega kabineta pod vodno gladino.

Finančni ministri evroskupine so na srečanju v Bruslju Grčiji postavili ostre pogoje, ki jih mora izpolniti, če želi prejeti nov obrok posojila v vrednosti 130 milijard evrov za odplačevanje svojega enormnega dolga. Za začetek mora grški parlament do nedelje potrditi paket varčevalnih ukrepov in reform, ki je bil pripravljen v pogajanjih z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom. Nadalje mora grška vlada zagotoviti nadaljnjih 325 milijonov evrov proračunskih prihrankov do srede prihodnjega tedna, ko se bodo finančni ministri držav z evrom ponovno sestali. Poleg tega pa morajo Atene podati garancijo, da znotraj koalicije vladnih strank velja trdna pripravljenost za izvedbo naštetih ukrepov.

Ostri pogoji Atenam naj bi pomirili vse številčnejše skeptike znotraj evroskupine, ki vedno nove obroke pomoči vidijo kot nesmiselne. Uradno stališče sicer še vedno ostaja, da se mora Grčijo na vsak način rešiti, vendar naj govorjenje o izstopu države iz območja evra ne bi bilo več tabu. Številne voditelje namreč skrbi, da niti nadaljnja finančna pomoč niti vladne reforme Grčije zaradi razsežnosti njene zadolženosti ne morejo več postaviti na trdne finančne temelje. Poleg tega pa vlada v državi vse močnejši odpor do varčevalnih ukrepov, ki sproža vedno nove socialne nemire. Grški sindikati so tako z današnjim dnem razglasili dvodnevno stavko v znak nasprotovanja varčevalnim ukrepom.

Vse kaže, da bodo novo vlado dobrih 16 mesecev po parlamentarnih volitvah danes vendarle dobili v Bosni in Hercegovini. Predstavniški dom Parlamentarne skupščine namreč glasuje o izboru ministrskega sveta, ki ga je predlagal mandatar Vjekoslav Bevanda. Primernost kandidatov za ministre in namestnike ministrov sta že potrdili Centralna volilna komisija in Državna agencija za preiskave in zaščito, ki sta preverjali točnost podatkov, ki so jih predložili kandidati. Voditelji šestih glavnih političnih strank v Bosni in Hercegovini so dogovor o razdelitvi oblasti med etničnimi skupinami oziroma ministrskih resorjev v novi sestavi Sveta ministrov dosegli tik pred koncem prejšnjega leta, poleg tega pa so dosegli tudi načelni dogovor o nekaterih ključnih reformah za državo. Slednja je bila praktično vse od volitev leta 2006 v politični paralizi in je zaradi neučinkovitosti oblasti na državni ravni popolnoma zastala v procesu priključevanja evropskim integracijam.

V Državnem zboru potekajo predstavitve stališč poslanskih skupin o primernosti kandidatov za ministre, ki jih je predstavil mandatar Janez Janša. Sledilo bo glasovanje, ob pričakovani potrditvi desete vlade v samostojni Sloveniji pa naj bi danes že prišlo tudi do primopredaje poslov med Borutom Pahorjem in Janezom Janšo.

Novega vodstva pa ni uspelo izvoliti članom Sveta romske skupnosti, ki so imeli zasedanje v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani. Za položaj sta se potegovali dve kandidatki: dosedanja sekretarka sveta Janja Rošer ter dosedanja podpredsednica Dušica Balažek. Seje sveta se je udeležilo 17 od 21-ih članov, nobena od obeh kandidatk pa ni dobila potrebne dvotretjinske večine za izvolitev. Rošerjevo je podprlo 13 prisotnih, Balažkovo pa trije. Slednja tako še naprej ostaja vršilka dolžnosti predsednice sveta.

Sestava sveta še naprej ostaja sporna tema znotraj romske skupnosti, saj nekatere romske organizacije nasprotujejo temu, da ima Zveza Romov Slovenije v svetu dvotretjinsko večino. Ali so o sporni sestavi sveta govorili tudi na današnji seji, smo povprašali Slobodana Nezirovića, ki je sejo vodil:



V Sindikatu policistov Slovenije so na novinarski konferenci opozorili na slabe delovne pogoje in kadrovske težave znotraj policije. Na neki način gre pri tem tudi za opozorilo novi vladi, ki napoveduje varčevanje oziroma racionalizacijo na tem področju, kar po mnenju policistov ne bi bilo smotrno. Več nam je povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič:



Off sta pripravila Matej Šebenik in Boris Vasev.