OFF NAPOVEDNIK
Na Valentinovo, dan zaljubljenih in strtih src, prihaja iz Združenih držav Amerike vesela novica za vse srčne bolnike. Ameriški zdravniki naj bi namreč uspeli pri bolniku, ki je preživel srčni napad, obnoviti dele srca, ki so bili poškodovani ob infarktu. To jim je uspelo z uporabo matičnih celic, ki so jih zbrali iz bolnikovega lastnega srca. Brazgotinasto tkivo na srcu naj bi se po posegu zmanjšalo za polovico, prišlo pa naj bi tudi do doslej edinstvene rasti nove srčne mišice.
Zdravniki sicer opozarjajo, da gre za trenutno edini primer in da bodo potrebne nadaljnje raziskave in testi, da se bo takšna terapija lahko splošno uporabljala v medicini. Vendar matične celice že dolgo časa prinašajo upanje moderni medicini. Celice, ki se lahko spremenijo v katerokoli drugo vrsto specializiranih celic, namreč kažejo na neskončne možnosti, ki bi jih medicina lahko pridobila z njihovo uporabo.
Ob materialnih razsežnostih, ki so jih prazniki, med njimi tudi Valentinovo, dobili ob tem, ko so se razširili po združenih državah Amerike, lahko morda pričakujemo, da kmalu izrečena želja po zdravju ob praznikih ne bo dovolj. Morda boste ljubljenim kmalu namesto želje lahko izročili kar paket matičnih celic. In tudi zdravje se bo materializiralo.
Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki redno revitalizira vse svoje celice.
OFF PROGRAM
Voditelji Evropske unije in Kitajske so začeli s pogovori ob vrhu v Pekingu. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se sestajata z gostiteljem srečanja, kitajskim premierom Wen Jiabaom, predvideni pa so tudi pogovori pri predsedniku države Hu Jintau in podpredsedniku vlade Li Keqiangu. Kitajsko zunanje ministrstvo je pred srečanjem poudarilo, da kriza v Evropi, ki je najpomembnejši trg za kitajske izdelke, vpliva tudi na kitajsko gospodarstvo. Izrazilo je upanje, da bo Evropi uspelo ohraniti stabilnost. Unija sicer od Kitajske pričakuje prispevek h krepitvi sklada za rešitev dolžniške krize v Evropi, na kar je v govoru namignil tudi Barroso, ki je poudaril pomen tesnejšega sodelovanja. Wen je sicer dejal, da bo Kitajska v prihodnosti bolj sodelovala pri stabilizaciji evroobmočja, vendar ni želel omeniti nobene specifične oblike pomoči. Kitajska je sicer v preteklosti že večkrat dala podobne obljube, a jih doslej ni uresničila.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je industrijska proizvodnja v območju evra decembra lani na mesečni ravni znižala za 1,1 odstotka, v Evropski uniji pa za 0,6 odstotka. V Sloveniji se je industrijska proizvodnja decembra na mesečni ravni okrepila za 0,5 odstotka, na letni ravni pa se je skrčila za 2,9 odstotka.
Po izračunih državnega statističnega urada je bila vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji lani za 25,4 odstotka manjša kot leta 2010. Upadanje gradbene dejavnosti v Sloveniji se je tako lani nadaljevalo že tretje leto zapored, potem ko je vrsto let dosegalo dvomestne stopnje rasti.
Znanstveniki bodo v velikem hadronskem trkalniku na švicarsko-francoski meji zvišali energije subatomskih delcev, ki v trkalniku trkajo med sabo. Zvišanje energije bi moralo povečati možnost za dokončno potrditev oziroma ovržbo Higgsovega bozona. Energijsko vrednost protonskih žarkov bodo povišali za 14 odstotkov na skupno 8 trilijonov elektron voltov. Trkalnik bo sicer zbiral podatke do novembra letošnjega leta, nato bo 20 mesecev miroval, medtem pa ga bodo tudi nadgradili.
V srbskih občinah na severu Kosova se je začel referendum, na katerem okoli 35.000 volilnih upravičencev odloča o priznavanju kosovskih institucij. V Kosovski Mitrovici, Zvečanu in Zubinem Potoku bo glasovanje potekalo danes in v sredo, v Leposaviču pa samo v sredo. Na referendumu volivci odgovarjajo na vprašanje, ali sprejemajo institucije republike Kosovo. Referendumu sicer nasprotujejo tako v Beogradu kot v Prištini. Predstavniki kosovskih oblasti menijo, da je referendum nezakonit in brez pravnega ali političnega učinka. Po njihovem mnenju naj bi bil to poskus skupine tamkajšnjih Srbov, da bi v očeh srbske skupnosti dobili demokratično legitimnost.
Bonitetna hiša Moody's je znižala bonitetno oceno državnega dolga Slovenije. Za razlog v hiši navajajo šibko gospodarsko stanje v območju z evrom in tveganje, da bo država z javnimi sredstvi morala podpreti domače banke. Moody's je oceno državnega dolga Slovenije znižala z A1 na A2 z negativnimi obeti, kar pomeni, da Sloveniji kmalu grozi novo znižanje ocene. Poleg Slovenije so bonitetno oceno znižali še Italiji, Portugalski, Španiji, Malti in Slovaški, kot razlog pa navedli nezanesljivost glede institucionalnih reform v območju evra in šibke makroekonomske obete celotne regije. Moody's je sprejel še odločitev glede bonitetnih ocen Avstrije, Francije in Velike Britanije. Te države so vse obdržale bonitetno oceno Aaa, a je agencija obete spremenila iz stabilnih v negativne. Nižja bonitetna ocena sicer lahko pomeni dražje zadolževanje tako države kot gospodarstva in prebivalstva.
Magistra Nastja Mulej, pri nas edina licencirana poučevalka metod doktorja De Bona, utemeljitelja lateralnega razmišljanja, si že vrsto let prizadeva, da bi jih poučevali tudi na naših osnovnih in srednjih šolah. S svojimi sodelavkami in sodelavci je zasnovala izbirni predmet Razmišljanje. Od prvega marca dalje pa bo za otroke, stare od deset do dvanajst let, pripravila šolo za razmišljanje.
Nastja Mulej:
Več o šoli ustvarjalnega razmišljanja v sklopu eksperimentalnega poučevanja De Bonove metode CoRT na osnovni šoli Šmartno pri Slovenj Gradcu v oddaji Zeitgeist prihodnji ponedeljek, 20. 2. 2012.
Predstavniki kampanje Ustavimo TEŠ6 so ob 11. uri v Državni zbor poslancem prinesli darila za Valentinovo, kot dodatek včeraj poslanemu pismu, v katerem poslance pozivajo k sprejetju šestmesečnega moratorija na odločanje o projektu Termoelektrarne Šoštanj. Več o današnji akciji in vsebini pisma nam je povedala Vodja odnosov z javnostmi pri društvu za sonaraven razvoj - Focus, Urška Žmauc:
Prvopodpisani pod predlog zakona o poroštvu za Teš 6, poslanec Socialnih demokratov Srečko Meh pa je doslej zbral 16 od 23 potrebnih podpisov za hitro obravnavo predloga zakona v Državnem zboru. Po njegovem mnenju bi se morala vlada čim prej opredeliti do državnega poroštva. Z zakonom o poroštvu za Teš 6 bi država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki. Čas za odločitev vlade, ali projekt podpira ali ne, se izteče v sredo, če tega ne bo, pa naj bi Termoelektrarna Šoštanj plačala penale v višini 100.000 evrov na dan.