OFF NAPOVEDNIK

Pentagonova agencija Darpa, Defense Advanced Research Project, je objavila proračunske podatke, v katerih predvidevajo 4-milijonski vložek v raziskave kemijskih in nevroloških tehnologij, ki bi na bojnem polju manipulirale in povzročale motnje v percepciji nasprotnikov. Raziskovalni projekt, poimenovan Battlefield Illusion, se po sporočilu agencije spušča na precej neraziskano področje vojnih tehnologij, katerih namen je zmesti percepcijo nasprotnikov in s tem proizvesti vojaško prednost na strani uporabnikov teh tehnologij. Pri Darpi bodo tako raziskovali odzive človeških možganov na senzorične dražljaje z namenom razvitja manipulativnih zvočnih in vizualnih halucinacij.

Eksperimentalna področja razvoja vojaških tehnologij, ki mejijo na iluzionizem, so vsekakor bogata s kuriozitetami. Eden lepših primerkov je recimo ideja za orožje, imenovano Voice of God, Glas Boga, ki je v javnost prišla nekje ob začetkih ameriške vojne proti terorju. Pri tem gre za usmerjane zvočne valove, ki bi jih zmanipulirana percepcija đihadističnih teroristov dojemala kot notranji glas Alaha samega. Kakorkoli že, verjetno si prebivalci globalnih periferij, prepredenih s slumi in vojnimi območji, v prihodnosti lahko samo želijo, da, preden jih razstrelijo vojni roboti prihodnjih imperialnih vojsk, vsaj za trenutek zahalucinirajo človeku prijaznejšo realnost.

Berete z vsemi možnimi halucinogenimi drogami nafilan, motorično dezorientiran in v vojaškem smislu onesposobljen OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Sodišče v Lyonu je v primeru Paula Francoisa proti biotehnološkemu velikanu Monsanto zadnjega spoznalo za krivega za nevrološke težave, ki so se po uporabi Monsantovega pesticida pojavile pri prej omenjenem kmetovalcu. Francois je Monsanto tožil za izgubo spomina, glavobole in jeclanje, ki naj bi se pojavili po uporabi pesticida Lasso leta 2004. Gre za prvi, precedenčni primer te vrste v Franciji, Francoisov odvetnik Francois Lafforgue pa je ob tem dejal, da gre za zgodovinsko odločitev sodišča, po kateri je proizvajalec pesticida spoznan za krivega uporabnikove zastrupitve. Monsantov odvetnik Jean-Philippe Delsart je ob tem trdil, da med Francoisovimi simptomi in Monsantovim proizvodom ni nobene povezave. V Franciji državna poročila sicer od leta 1996 letno zberejo okoli 200 podobnih primerov težav kmetovalcev, Monsantov pesticid Lasso pa je bil leta 2007 po direktivi Evropske unije umaknjen s francoskega trga.

Po neuspehu glasovanja v Varnostnem svetu Združenih narodov o resolucji, s katero bi obsodili nasilje sirskega režima, naj bi o njej ta teden glasovala še Generalna skupščina Združenih narodov. Resolucija, sprejeta s strani skupščine, sicer vsebuje obsodbo režima, ampak lahko velja le kot poziv, sankcije proti državi pa lahko sprejme le Varnostni svet. Tam pa je nazadnje 4. februarja sprejetje resolucije propadlo zaradi veta Rusije in Kitajske. Prvo resolucijo o Siriji, v kateri so obsodili kršitve človekovih pravic Asadovega režima in pozvali k takojšnji zaustavitvi nasilja, je Generalna skupščina sicer sprejela 19. decembra. Nova resolucija pa poleg obsodbe režimskega nasilja podpira še načrt Arabske lige za zaustavitev 11-mesečnega nasilja v državi.

Sirska tiskovna agencija Sana je sporočila napoved sirskega predsednika Bašarja al Asada, po kateri bo referendum o novi sirski ustavi potekal 26. februarja. Nova ustava, ki jo je lani pripravila posebna komisija, vzpostavljena s strani Asada, naj bi med drugim predvidevala večstrankarski sistem in s tem odpravo monopolnega položaja vladajoče stranke Baas. Monopolni položaj stranki, ki je na oblasti od leta 1963, sicer zagotavlja 8. člen sedanje ustave. Večstrankarski sistem je ob Asadovem odstopu ena od glavnih zahtev nasprotnikov režima.

Po poročilu ameriških in evropskih strokovnjakov za informacijsko varnost, ki ga je objavila tiskovna agencija Reuters, naj bi iranski inženirji uspeli dokončno odstraniti virus Stuxnet iz računalnikov, ki na državnih jedrskih elektrarnah nadzirajo jedrske reaktorje. Gre za ultra-kompleksen virus, ki naj bi bil po mnenju strokovnjakov spisan posebej za napad na centrifuge nemškega podjetja Siemens, ki jih je mogoče uporabljati za proizvajanje urana, uporabnega za jedrsko orožje. Ker so nadzorni računalniki v iranskih jedrskih elektrarnah nepovezani z internetom, naj bi bilo virus sicer mogoče v zaprte sisteme vnesti zgolj z dejanskim fizičnim posegom v te računalnike. Prva poročila o napadu virusa Stuxnet na nadzorne računalnike iranskih jedrskih elektrarn so se pojavila leta 2010, ko naj bi virus napadel glavni obrat za bogatenje urana v Natanzu, Teheran pa je takrat za kibernapad obtožil Združene države Amerike in Izrael.

Na večinsko srbskem severu Kosova se nadaljuje referendum, na katerem ima 35.000 volilnih upravičencev možnost izreči se o tem, ali priznavajo institucije Kosovske države. V treh občinah, Kosovski Mitrovici, Zvečanu in Zubinem potoku, se je glasovanje začelo v torek, v Leposaviču bo potekalo samo danes. Sicer se pričakuje, da se bo večina volivcev izrekla proti kosovskim institucijam, rezultati referenduma pa bodo znani v noči na četrtek. Referendum, ki poteka tik pred četrto obletnico razglasitve neodvisnosti Kosova 17. februarja, sicer ne bo imel nobenih pravnih posledic. Uradna Priština je ob tem sporočila, da je referendum nezakonit in da bo ostal tudi brez političnega učinka. Nasprotujeta pa mu tudi mednarodna skupnost in uradni Beograd, ki je kosovske Srbe večkrat opozoril, da bodo z referendumom med drugim škodili tudi prizadevanjem Srbije na poti v Evropsko unijo. O tem, koliko se referendum brez siceršnjih političnih učinkov uporablja v medstrankarskih sporih v Srbiji, smo govorili z urednikom politične redakcije tednika Vreme, Filipom Švarmom:



Srbija je Evropski Uniji zagrozila, da bo, v primeru da v začetku marca ne bo dobila statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji, dovolila namestitev ruskih vojaških oporišč na svojem ozemlju. Namestnik srbskega premiera Ivica Dačić je ob tem v intervjuju za dnevnik Novosti povedal, citiramo: »Evropa bo naredila veliko napako, če Srbija marca ne bo dobila kandidature. Če EU in Amerika ne razumeta naših stališč in sta vedno na strani Albancev, potem je normalno pričakovati, da bo na oblast prišla politična opcija, ki se bo morda obrnila k Rusiji,« konec citata. Srbija je sicer za članstvo v evropski uniji zaprosila decembra leta 2009, statusa pa zaradi nedavnega nasilja na severu Kosova še ni dobila. Odločitev o kandidaturi Srbije za članstvo v Evropski Uniji bo 28. februarja sprejemal Svet unije za splošne zadeve, marca pa bo odločitev potrjeval še vrh Evropske Unije.

Sodni senat Ljubljanskega okrožnega sodišča je v današnji obravnavi zadeve Čista lopata zavrnil zahtevo obrambe po izločitvi dokaznega gradiva, ki temelji na prisluhih telefonskih pogovorov nekdanjemu prvemu možu SCT, Ivanu Zidarju. Ti naj bi namreč bili po navedbah obrambe pridobljeni na nezakonit način, nova pritožba zaradi tega pa bo mogoča šele na končno odločitev sodišča. Zidarjev zagovornik Boštjan Penko je za Slovensko tiskovno agencijo med drugim povedal, da se zadeva Čista lopata počasi približuje sodnemu koncu.

Dejavnost gibanja Mi smo Univerza, ki opozarja na težave visokega šolstva in ki je novembra lani organiziralo dvomesečno zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je po zaključku zasedbe v veliki meri preselilo v virtulni prostor medmrežja. In sicer na spletni portal MSU, ki je bil postavljen z namenom odpiranja prostora za relavantno akademsko in politično debato, na portalu pa se z današnjim dnem odpira tudi nov tematski sklop Kriza in Evropska unija. Tam lahko najdete kolumno Joachima Beckerja, profesorja ekonomije na Dunajski univerzi za ekonomijo in poslovne vede, posvečeno pritisku Evropske unije na Grčijo in ostale države periferije Evrope, v kratkem pa bodo sledili še prevodi niza kritik fiskalnega pakta Evropske unije, ki jih je nedavno objavil Transnational Institute. Gibanje kljub končanju zasedbe Filozofske fakultete nadaljuje tudi s skupščinami, naslednja se bo namreč odvila jutri ob osmih zvečer, v predavalnici 4 na Filozofski fakulteti.

Ob 17.00 se bo v klubu Gromka na Metelkovi v organizaciji Mirovnega inštituta in Delovsko-punkerske univerze odvila okrogla miza ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi predsedniku Sindikata izvajalcev pristaniških storitev, Predragu Topiću. Na okrogli mizi bodo med drugim predstavljeni boji ob lanskoletni avgustovski stavki pristaniških delavcev v Luki Koper, govorili bodo o neizpolnjenih obljubah, s katerimi se je končala stavka, in o pritiskih na delavce odtlej. Slišati bo mogoče tudi o težavah delavcev, ki izhajajo iz sistema podizvajalskih podjetij in so jim izpostavljeni tako delavci Luke Koper kot zaposleni v drugih podjetjih v Sloveniji. Več o dogodku in razlogih zanj nam je povedala Maja Breznik, ki bo okroglo mizo sovodila:



OFF program je pripravil Goran Bečirevič.