Četrtek, 8. 3. 2012
TiborK
Avstrijska skupina Wild Evel and the Trashbones z vsem svojim bitjem evocira vse tisto, zaradi česar so puritanci razigrana petdeseta in nora šestdeseta razglašali za grešna. Pravoverni ubožci takrat niso mogli vedeti, da prihajajo še bolj odtrgana sedemdeseta in osemdeseta, skozi katera so garažni bendi raznih oblik razgrajali v predmestnem okolju in strašili lokalno prebivalstvo.
Po treh izdanih vinilnih singlih avstrijska skupina Wild Evel and the Trashbones na svoji uradno prvi CD in LP plošči sintetizira raznotere vplive glasbenih zvrsti iz zakladnice muzike druge polovice dvajsetega stoletja. Hkrati v posameznih komadih bend predrzno črpa iz čisto določenih kultnih glasbenih stvaritev svojih vzornikov ter sodobnikov - in tega niti ne skriva. Njihovo poigravanje z underground klasikami več glasbenih zvrsti nikoli ni neprijetno preigravanje priredb enih in istih zlajnanih štiklov. Pričujoča plošča enega benda je univerzalna komplilacija, uporabna kot nekonvencionalno razvedrilo za več glasbenih okusov.
Plošče Tales from the Cave se bodo razveselili rock'n'rollerji, rokerji, surfači, pankovci, zapriseženi garažisti in vsi, ki neobremenjeno sprejemajo omenjene žanre. Sam izdelek vizualno ne odstopa od podobnih te zvrsti in oblikovno nadaljuje tradicijo grafičnega oblikovanja filmskih plakatov horor-psihedelično karikiranih likov petdesetih in šestdesetih. Stripovski liki v spremni knjižici vabijo k degustaciji ploščka, medtem pa odštekane fotografije izvajalcev razkrivajo, v kako sproščenem okolju je nastajala njihova muzika. Kolaž posnetih fotk jasno daje vedeti: že na snemanju plate je bilo pestro in tudi v živo bi utegnilo biti na odru precej divje.
Prvo presenečenje je že sama produkcijska kvaliteta te garažne plošče, čeprav določene skladbe še vedno zvenijo namerno garažno amatersko posnete, v tako imenovani „low-fidelity“ maniri, in spominjajo na stare šarmantno prasketajoče singlice. Medtem preostanek plošče razvaja z žmohtno nabijaškim pumpanjem rock-surf-punk-garaže šestdesetih z razgrajanem na električnih orglah, brenčavimi kitarami in bobnarskim truščem v ušesa poslušalca.
Dodano vrednost ploščku daje razširjena zasedba benda. Osnovna zasedba se skromno skriva za zelo pomenljivimi vzdevki; Wild Evel na vokalu in orglah, Murphy Morphine na fuzz-efekt ritem kitari, Berni Trashbone za razbijaškimi bobni, Powl Howl s solo kitaro in Max Trashbone na bas kitari. Poleg naštetih junakov gostujejo znana imena garažne muzike, ki so se kalila v bendih The Incredible Staggers, Screamin' Lord Sutch, The Jaybirds in The Roadrunners.
Zasedba Wild Evel and the Trashbones multipraktično pogoltne in izpljune pomembne vzorniške bende britanskega rock'n'rolla poznih petdesetih in rocka šestdesetih, vse do današnjih dni, do švedskega garažnega rocka. Večinoma gre za njihove lastne skladbe, ki so nekatere že hit-singli in jih bend preigrava na svojih turnejah. Neavtorski izjemi sta dve predelavi: Where You Gonna Go in Black Cat. Plošča deluje kot posvetilo arhaičnim garažnim produkcijam, saj je skupek žanrskih referenc. To kažejo tako imena posameznih komadov kot vsebina – besedila pesmi, način izvedbe in melodije.
Naj vas ne zmotijo fragmenti in napevi dobro znanih pesmi in ustvarjalnih slogov bendov Screamin' Lord Sutch, The Wailers, The Trashmen, The Sonics, Dick Dale in The Ventures. Predvsem našpičite ušesa in iščite podobnosti z neznanimi, manj popularnimi bendi iz kolekcije nekonvencionalne glasbe 20. stoletja. Ravno to želijo Wild Evel and the Trashbones doseči – ostati neprimerni, rahlo nedostojni, šokantni in neprilagojeni za standardno zlikan okus glasbene komerciale.
* Tibor Krbavčič
Komentarji
komentiraj >>