Sobota, 10. 3. 2012
kvisnar
"Visions" je plata, ki so jo že proti koncu lanskega leta - ko je bila komaj najavljena - začeli razglašati za eno močno pričakovanih plat leta 2012. In je plata, ki mi jo, vsemu preposlušanju in branju navkljub, ne rata najbolje ujeti v besede. Ampak... očitno nisem edina.
Recenzije namreč velikokrat omenijo neulovljivost tega albuma. Žanrsko namreč seže povsod, od najstniškega girlie-popa do temačnejših "shoegazerskih" ali "goth" podtonov. Grimes oziroma Claire Boucher je ogromno tega, kar je preposlušala v svojem otroštvu, prelila tudi v svoj avtorski izraz. R&B, TLC... saj še sama pove, da ni nobene konsistence v tem, kar počne. "Visions" je tako komaj zunaj in pred poslušalci, Grimes pa je že odvandrala dalje, saj je plošček v nekem intervjuju pred kratkim označila kot reč minulega poletja, ki je že za njo, in ki jo, po svoje, ne zanima več.
"Visions" je presenetljivo samozavesten in trden album, četudi mu iz vseh špranj šprica njegova naredi-sam estetika, cepljena na senzibilnost, s katero Grimes ne špara. Preseneča pa, da žanrski mineštri navkljub album nikjer ne razpada, temveč perfektno vleče vse svoje niti skupaj. In obenem pušča vtis, da kljub preobilju jasno berljivih pop elementov ni ravno (in zgolj) pop. Grimes se igra z gumbki na svojih zvočnih aparaturah, barvo svojega glasu spreminja po potrebi in navdihu. Četudi smo njene žive nastope lahko doslej spremljali le preko videoposnetkov, je jasno, da gre za impresiven one-woman šov, kjer Grimes med stiskanjem knofov še ljubko frflja v mikrofon v prosti roki, in skuša plesati. V tem navigiranju svojega zvoka Grimes morda nima elegance kakšne Zola Jesus (ki za razliko od Grimes prihaja tudi v naše kraje), je pa zato videti toliko bolj avtentična.
Skladbe na albumu se tako nenehno sprehajajo med vajami v slogu - nekaj takšnega nam ponudi že uvodna "Infinite ♡ Without Fulfillment" - do klasicistično modeliranih, kakršna je predzadnja "Skin". Včasih oboje tudi skombinirajo, kot recimo v skladbi "Genesis". Grimes pa se, kot persona, sprehaja med likom igrive najstnice in vse tja do temačne femme fatale. Poslušalcu bo še najbolj v uho zlezla poskočna "Oblivion", ki jo je Grimes pred kratkim opremila še z nenavadnim videospotom. Posnela ga je namreč na neki tekmi na stadionu, kjer testosteron dobesedno šprica okoli nje, medtem ko ona prepeva svojo pesmico s slušalkami na ušesih.
V celoti daje Grimes vtis, da se odlično igračka tako z žanri, kot s svojo recimo-ji prebavljivostjo, saj ji odlično uspe mešetariti s potencialno patetičnimi "obrazci" popa, ven pa dobi rezultat, ki je močno "alter" in samosvoj. In če je že leto 2011 označila odlična bera ženske elektronske muzike, se je tudi leto 2012 začelo krasno. Grimes FTW.
* Katarina Višnar
Komentarji
komentiraj >> Re: GRIMES: Visions (Arbutus/4AD, 2012) (ponovitev 18. 3. 2012 ob 00.30)
kvisnar [14/03/2012]
grimes / bill callahan, ženskost / moškost: http://pitchfork.com/features/resonant-frequency/8789-you-masculine-you/
odgovori >>
Re: GRIMES: Visions (Arbutus/4AD, 2012) (ponovitev 18. 3. 2012 ob 00.30)
rok [11/03/2012]
lani maja bi morala priti v menzo, pa je odpovedala evropsko turnejo, ker jo je Lykke Li povabila na svojo po ZDA. :(
odgovori >>