Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DOBRODOŠLI V DOBI »FIRERJEV«! (805 bralcev)
Petek, 9. 3. 2012
Igor Bijuklič



Kaj za vraga pomeni, da imamo nekaj takega kot voditelje svobodnega sveta ali demokratične voditelje, s čimer se denimo rad naziva sam Barack Obama. Kako je sploh možno voditi ljudi, če so le-ti svobodni?
V tokratni dlaki z jezika bomo poleg kocin, ščetin in deviškega puhovja malo brili še norce. Ker slutimo, da so pravi norci zunaj, bomo brili norce iz norcev, še posebej tistih, ki v sveti preproščini na lastnem ali izposojenem jeziku delajo salte, prevale in piruete brez umetniških točk, žvižgov ali aplavza.

Briti norce iz jezika norcev je posebne vrste vaja. Namenjena je ogrevanju, tako kot pionirski počepi in predkloni, ampak ne za sofistično gimnastiko. Ne, nič podobnega ni vmes. Gre za preprosto ogrevanje naših uhljev, sluhovodov in drugih zvočnih orodij v naših glavah, saj vendar vemo, da poslušati norce, pa čeprav vsak dan in na vsakem koraku, še ne pomeni tudi slišati, kaj nam ti govorijo. Prej nasprotno. Vse kaže, da večje norosti kot ti govorijo, manj jih zmoremo slišati.

Psihoakustika nam žal tukaj ne more pomagati. Da bi zgrabili naš čas za jajca moramo narediti ovinek in začeti kar se da trdo, pri besedah. Ker beseda enih šteje mnogo več, bomo seveda prisluhnili tistim, ki so bolj enaki od nas preostalih, saj vemo, da so eni enaki, eni pa bolj enaki. Recimo, da slednje imenujemo vodilni ali tisti, ki vodijo, ali preprosto kar vodje. Danes imamo mnogo vrst vodij, in to na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Imamo vodjo prodaje, vodjo skavtov, voditeljico oddaje, poslovodjo, vojskovodjo, vodjo podjetja, vodjo ribiškega društva, voditeljico pevskega zbora in tako naprej.

Vsak od naštetih se ukvarja z vodenjem dejavnosti in vseh vpletenih v njo, ki že ima postavljen in definiran smoter. Vodje so torej tisti, ki praviloma najboljše vedo, kako priti naproti točno določenemu in že vnaprej znanemu cilju. Pojavlja pa se vtis, da je moč voditi v vseh položajih in praktično vse ter vsakogar. Sklepanje po analogiji je nas in našo dobo pripeljalo do zaključka, ki gre nekako takole; če je moč učinkovito voditi podjetje ali gasilsko društvo, potem je moč v dobi, ki nadvse čisla učinkovitost, voditi tudi tisto najvišje in največje oziroma celoto samo z vsemi nami vred.

Tako imamo danes voditelje tudi tam, kjer jih po definiciji ne bi pričakovali.
Imamo namreč nekaj takega kot voditelje države, še več, imamo voditelje družbe, in še več, voditelje globalne družbe ali kar sveta samega, ki so se v naših ušesih udobno udomačili kot svetovni voditelji. Če pa imamo nekaj takega kot svetovne voditelje, potem smo mi vsi in cel svet v službi nekega že vnaprej določenega in definiranega smotra ali cilja, h kateremu nas voditelji vodijo. V kolikor tako zvesto trobentamo o voditeljih, in to celo svetovnega formata, potem moramo nujno sklepati, da je celotno človeštvo na nekakšni večni poti, ekskurziji ali popotovanju in da so smer, hitrost in končni cilj prepuščeni peščici ali celo enemu.

Če se za voditelje predpostavlja, da vodijo, kaj potem velja za one, ki so na drugi strani. Odgovor, ki nam ga ponuja logika jezika, je naslednji. Tisti, ki ne vodijo, ne morejo biti drugega kot vodeni ali bolje, so tisti, ki vodjam sledijo. Zlepa ali zgrda. Kaj torej za vraga pomeni, da imamo nekaj takega kot voditelje svobodnega sveta ali demokratične voditelje, s čimer se denimo rad naziva sam Barack Obama. Kako je sploh možno voditi ljudi, če so le-ti svobodni?

Ali nam želijo morda reči, da je naša svoboda vsebovana v tem, da svobodno sledimo voditeljem ali da si jih svobodno izbiramo na volitvah? Nikakor ni naključje, da lahko neštetokrat slišimo blebet na najvišji ravni o svetovnih voditeljih, niti enkrat samkrat pa besedo o vodenih prebivalcih sveta ali o svetovnih sledilskih množicah, pa čeprav gre to dvoje skupaj po linij logike kot obe plati kovanca. Tega ne boste nikoli slišali v mainstreamu, ker se pač grdo sliši. Lepše zveni beseda »svobodni«, ki svobodno volimo naše demokratične voditelje, ki jim svobodno sledimo kamor koli že nas ti vodijo.

Ker pa danes navsezadnje brijemo norce iz norcev, predlagam naslednji eksperiment. Ne gre za manipulacijo, temveč zgolj za preprost in čisto nedolžen prevod. Vsakič, ko vam bodo na najvišji ravni prodajali voditelje te ali one demokracije, globalne družbe ali sveta samega, jih poizkušajte za trenutek slišati v nemškem prevodu in boste videli, kako bodo sleherni uhlji zastrigli drugače. Obama denimo ne bo več ne demokratični voditelj in ne »democratic leader«, temveč bo postal »demokratische führer«.

Nedvomno se nam ob tej besedi vsem naslika znana faca iz sredine prejšnjega stoletja, ki je navsezadnje tudi dala odločilen pečat tej besedi. Vsak današnji »firer« pa še ni samodejno tisto, kar se nam naslika pred očmi ob tej besedi. To bi bilo smešno. Prav nič smešen pa ni »firerski« princip vodenja milijonov naproti enemu cilju. Kaj se lahko zgodi, ko firer postane eden, ko preostane samo ena ideja in enotni sledilci, ni potrebno posebej poudarjati. In ali ni bil Adolf na začetku le nerazumljen umetnik, celo socialist nekaj let, kasneje pa demokratično izvoljen voditelj. Tudi on je bil neke vrste demokratični voditelj, vsaj na začetku.


Komentarji
komentiraj >>