OFF NAPOVEDNIK

Na današnjem zasedanju Združenih narodov v Ženevi je prišlo do nevsakdanjega, posebno za to organizacijo, pretepaškega vložka. Na poti na konferenco sta se namreč na hodnikih srečali, po navedbah organizatorjev povsem naključno, delegaciji Severne in Južne Koreje. Da je sovraštvo med tema dvema azijskima državama, ki sta uradno v vojni že več kot 50 let, resnično neizmerljivo, priča tudi nasilen razplet na hodniku ustanove Združenih narodov. Glavno načelo tako imenovanih diplomatov, pero namesto pušk, beri pesti, pa v tem primeru kot v številnih drugih ni zdržalo niti sekunde. Skoraj nemudoma sta se med diplomatskima ekipama Severne in Južne Koreje začela pretep in prerivanje. Da pa ne bi prišlo, v boksarskem žargonu, do klasičnega knock-downa, so med razgrete glave hitro vskočili varnostniki in jih razdvojili.

Kljub temu, da so novinarji boksarski in huliganski vložek v konkurenci posneli, s posnetka ni razvidno, kdo je pretep začel. Se je pa po hitrem postopku mudilo ponovno očrniti Severno Korejo. Da temu vendarle morda ni tako, navajajo nekateri mediji. Po njihovem poročanju je južnokorejska skupina v določenem trenutku poskušala »ujeti in prijeti za ovratnik« severnokorejskega predstavnika, medtem ko so ostali člani Južne Koreje vpili slogane proti Kitajski. Tokrat naj bi jih zasrbelo, da Kitajska v severno sosedo vrača na desetine prebeglih državljanov, namesto da bi jim dopustila oditi na bogat kapitalistični jug. Zanimivo dejstvo pri vsem je tudi, da je bila konferenca namenjena ravno tej temi, ki pa ni obrodila sadov. Ali pač?

Berete OFF program radia Študent, ki pozdravlja tovrstne osnovnošolske izpade diplomatov, politikov ali zakonodajalcev vseh vrst, saj se le še zmanjšuje že tako igrana uglajenost tako imenovanih gospodov.

OFF PROGRAM

OFF pričenjamo v Siriji. Nevladna organizacija za človekove pravice Human Right Watch poroča, da sirske oblasti na čelu s predsednikom Bašar al Asadom na meji z Libanonom in Turčijo intenzivno postavljajo protipehotne mine. Več prič in strokovnjakov za odstranjevanje teh nehumanih naprav je povedalo, da je ob poteh in cestah, ki beguncem služijo kot edina možnost za prebeg v sosednje države pred vladnim nasiljem, umrlo že več deset civilistov, številni begunci pa so na dnevni bazi huje ranjeni. O tovrstnih metodah kontroliranja meja v Siriji so sicer prvič poročali že lanskega novembra. Povsem nejasno pa je, kolikšen arzenal pretežno ruskih min pravzaprav Sirija poseduje, ki za nameček tudi ni podpisnica sporazuma iz leta 1997 v Ottawi. Le-ta prepoveduje proizvodnjo, uporabo in kopičenje zalog protipehotnih min.

Sirski aktivisti medtem poročajo o zaostritvi napadov vladnih sil na oporišča upornikov v provinci Idlib ob meji s Turčijo. V mošeji Bilal v mestu Idlib so po njihovih besedah našli številna trupla moških, ki naj bi jih vladne sile ubile včeraj. Po navedbah aktivista Omarja Homsija so bili na večini trupel vidni sledovi mučenja, nekateri so bili živi zažgani, drugi zabodeni z noži. O spopadih med uporniki in vladnimi silami Bašar al Asada sicer poročajo iz številnih mest po vsej državi.

Po pokolu 16 civilistov, med katerimi je bilo 9 otrok, ki naj bi jih po besedah ameriških oblasti in zveze NATO pobil ameriški vojak, domnevno zaradi živčnega zloma, so v mestu Džalalabad na vzhodu Afganistana izbruhnili prvi protesti. Nekateri vaščani trdijo, da je bilo vpletenih več ljudi, ne le en ameriški vojak. Sosedje in sorodniki umrlih v vasi namreč pravijo, da so videli v vas vkorakati skupino ameriških vojakov, ki je nato od hiše do hiše streljala na vsakogar, ki jim je prekrižal pot. Okoli 400 ogorčenih študentov je tako s portreti Baracka Obame, protiameriškimi slogani in blokado glavne ceste med Džalalabadom in prestolnico Kabul zahtevalo, da se vojaku in morebitnim drugim udeležencem v pokolu javno sodi v Afganistanu in ne na ameriškem vojaškem sodišču.

Prizorišče pokola v okrožju Pandžvaj je obiskala delegacija afganistanske vlade, poleg predstavnikov lokalnih oblasti sta bila tam tudi brata afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, ki sta doživela napad oboroženih neznancev. V streljanju, ki je trajalo približno deset minut, je bil ranjen afganistanski policist.

Novinarji brez meja so na svetovni dan proti internetni cenzuri objavili posodobljen seznam tako imenovanih sovražnikov interneta. Nov spisek cenzorjev tako, poleg starih članic kot so Kitajska, Severna Koreja in Savdska Arabija, sedaj med sovražnike svetovnega spleta uvršča še Belorusijo in Bahrajn. V obeh primerih pa gre pravzaprav za šolski primer, kako oblast hitro okrepi svoja prizadevanja spletne cenzure kot odziv na prodemokratične vstaje. Informacijski mrk, izključitev tujih medijev in socialnih omrežij so le nekateri vzvodi. Težko pa bi med te uvrstili metode, kot so nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic, zapiranje blogerjev, aretacije tako imenovanih spletnih državljanov, med katerimi je eden v Bahrajnu že umrl.

Oblasti severno mehiškega mesta Chihuahua so prepovedale javno nastopanje priljubljeni lokalni glasbeni skupini Tigres del Norte. Razlog prepovedi nastopanja je domnevna kršitev prepovedi o izvajanju skladb, ki opevajo in v pozitivni luči prikazujejo življenjski slog preprodajalcev z mamili in na kakršen koli način poveličujejo preprodajalsko dejavnost. Tigres del Notre je sicer ena v nizu mehiških skupin, znanih pod nazivom „narco corridos“. Gre za bende, ki igrajo klasične mehiške godbe, vendar v svojih tekstih v ospredje dogajanja postavljajo predvsem poveličevanje gangsterskega sloga preprodajalcev ter njihovega življenja. Nespoštovanje prepovedi o poveličevanju mamilarske dejavnosti pa je bilo tokrat očitno preveč za oblasti v Chihuahi.

V Bruseljskem predmestju Anderlecht je včeraj zvečer prišlo do požiga tamkajšnje šiitske mošeje, v katerem je življenje zaradi zadušitve izgubil 47-letni Imam. Napad se je zgodil okoli sedme ure zvečer, ko je neznan moški v mošejo odvrgel zažigalno steklenico oziroma molotovko, po poročanju očividcev pa naj bi napadalec obiskovalcem mošeje grozil tudi z nožem in sekiro. Pri napadu je bil lažje poškodovan tudi eden od obiskovalcev. Bruseljska policija sporoča, da naj bi domnevnega osumljenca že pridržala. O motivih za omenjeno dejanje oblasti zaenkrat še le ugibajo.

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za presojo ustavnosti dela predpisa o zneskih povračil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi, ki jo je vložil sindikat državnih organov. Kot navajajo predstavniki sindikata državnih organov, je bil namen ustavne ocene opozoriti na neskladja pri izplačevanju nekaterih dodatkov, ki jih prejemajo posamezni javni uslužbenci. V omenjenem sindikatu opozarjajo, da trenutno stanje njihove zaposlene postavlja v precej deprivilegiran položaj v primerjavi z nekaterimi drugimi zaposlenimi v javnem sektorju. Sporno se jim zdi predvsem, da po trenutno veljavnih predpisih zaposleni v državnem organu za 30 let delovne dobe prejmejo jubilejno nagrado, ki je skoraj pol manjša kot denimo tista, ki jo prejmejo zaposleni v šolstvu. Stališče sindikata državnih organov je za nas povzel sekretar sindikata, Drago Ščernjavič:



Študentje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru so v skladu z njihovo napovedjo podpisali peticijo, s katero želijo rektorja mariborske Univerze, Danijela Rebolja, opomniti o njegovih obljubah za premislek o ponovni zaposlitvi strokovnega sodelavca Dušana Dumića. Prav tako se vsak dan zberejo pred rektoratom v Mariboru, s čimer izrazijo nestrinjanje, da rektorat Dumiću ne podaljša pogodbe o zaposlitvi. Kdo je Dušan Dumić in kaj predstavlja študentom Zdravstvene fakultete, smo vprašali Natalijo Gorički, študentko drugega letnika ter podpisnico peticije.



Natalija Gorički nam je pojasnila, kateri so glavni argumenti Univerze v Mariboru, da Dušanu Dumiću ne podaljša pogodbe o zaposlitvi.



V četrtek tako poteče rok, ki si ga je rektor mariborske Univerze določil za premislek o argumentih za ali proti ponovni zaposlitvi Dušana Dumića. Število podpisnikov in podpornikov peticije Dumića, ki jih je bilo v začetku 110, pa se po navedbah Natalije Gorički iz dneva v dan veča.

V Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture, se pridružujejo protestom različnih interesnih skupin, ki nasprotujejo nameram o ukinjanju Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Slovenskega filmskega centra. Več o protestnem pismu društva Asociacija nam je zaupala Katja Praznika iz društva:



OFF sta pripravila Luka Počivalšek in vajenec Marjan.