OFF NAPOVEDNIK

Tabu istospolne usmerjenosti se ne šibi samo v deželi šentflorjanski, saj se je z njim prisiljena ukvarjati tudi turška vojska. Homoseksualci so opravičeni izjemno rigoroznega vpoklica v obvezno služenje vojaškega roka, ki sicer ne pozna niti ugovora vesti.

Da pa se vse bolj pomehkužena mladina ne bi izogibala službi domovine s takšnimi dekadentnimi izgovori, vojaški psihologi od kandidatov zahtevajo eksplicitna dokazila o njihovi spolni usmerjenosti. Pričakujejo nič manj kot nazorne fotografije, na katerih je razviden obraz domnevnega homoseksualca, medtem ko je v pasivnem spolnem položaju – torej v aktu prejemanja. Zakaj je homoseksualec dojet zgolj kot pasivni prejemnik spolnega akta, vojaški predstavniki niso pojasnili.

Verjetno pa lahko sklepamo, da je temu tako, ker posiljevanje mlajših generacij z vojaškimi in nacionalističnimi vrednotami ni prav nič pedersko.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, kjer pasivni položaj ni zavestna odločitev, ampak zgolj posledica takšne ali drugačne okajenosti.

OFF PROGRAM

Na Japonskem so po zahtevah lokalnih skupnosti zaprli predzadnjo jedrsko elektrarno. Po uničujočem potresu in tragediji v jedrski elektrarni v Fukushimi je od prejšnjih 54 jedrskih reaktorjev tako aktiven le še reaktor na otoku Hokkaido, ki pa ga nameravajo zapreti v mesecu maju. Japonska vlada je prestrukturirala politiko električne energije, povečala uvoz fosilnih goriv in ponovno aktivirala več starih elektrarn.

Piratska stranka je dosegla parlamentarni prag v najmanjši nemški zvezni deželi Posarje, ki ima dober milijon prebivalcev in je tipična industrijska regija. Stranka je dobila 7,4 odstotkov glasov in s tem presegla 5-odstotni volilni prag. Po izračunih je s tem pridobila 4 sedeže v sicer 51-sedežnem parlamentu. To je že tretji parlamentarni uspeh piratske stranke, po tem, ko je švedska piratska stranka leta 2009 prvič uspela na volitvah v evropski parlament, in leta 2011, ko se je piratska stranka uspela uvrstiti v berlinski zvezni parlament.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v intervjuju za angleški BBC dejala, da bi bil morebitni grški izhod iz euro območja velika politična napaka. Pri tem je pojasnila, da je bilo sprejetje enotne evropske valute politična odločitev, ne samo monetarna. Grški izhod iz eura bi po njenem mnenju zelo oslabil celotno euro območje. Merkel je bila v svojih odgovorih zelo jasna: če Grčija želi biti del skupne evropske valute, mora opraviti svojo domačo nalogo in le tako bo dobila našo popolno podporo. Ob tem velja pripomniti, da nemško kanclerko verjetno najbolj jezi dejstvo, da bo Nemčija morala prispevati levji delež tako imenovane javne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov, po tem, ko je Grčija pred časom uspela prepričati okoli 85 odstotkov zasebnih upnikov v ponujeno daljšo ročnost in nižje obrestne mere za nove obveznice v zameno za obstoječe.

Izraelsko Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo vlade Benjamina Netanyahuja o preložitvi demontaže Migrona. Migron je le ena izmed več sto naselbin, zgrajenih ilegalno na zasebnih zemljiščih Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu. Sodišče je odredilo odločbo o izvršitvi demontaže naselbine do prvega avgusta. Netanyahu je sporočil, da bo odločbo Vrhovnega sodišča vlada spoštovala. A kaj ko problema s tem ne bo rešila, saj namerava naseljence iz Migrona vlada preseliti na le 2 km oddaljeni hrib in priključiti tamkajšnji nelegalni naselbini, iz katere jih bo morala ponovno izseliti, ko se bo oblikovala Palestinska država.

Hkrati je izraelska vlada danes sporočila, da bo prepovedala vstop v državo skupini Sveta za človekove pravice Združenih narodov, ki je pretekli teden dobila mandat, da na naj oceni vpliv izraelske gradnje naselbin na človekove, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice Palestincev na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu.

Morilski pohod v Afganistanskih vasicah, ki naj bi ga 11. marca domnevno izvedel oficir ameriške vojske Robert Bales, je dobil ameriški epilog. Balesa je vojaško sodišče obtožilo umora 17 ljudi, ta vikend pa so za pomiritev strasti v Afganistanu izplačali odškodnino svojcem žrtev. Po navedbah naj bi ranjene osebe dobile vsaka po 11.000 dolarjev odškodnine, svojci žrtev pa na glavo ubitega 50.000 ameriških dolarjev. Ah, kako lahko včasih le en vojak predstavlja tak strošek državnemu proračunu.

Tibetanec v izgnanstvu je danes med protestom proti prihajajočemu obisku Kitajskega premierja Hu Jintaa v Indiji izvedel samovžig. To je že drugi samovžig Tibetancev v izgnanstvu v Indiji ta mesec. Protesti sovpadajo z današnjo nacionalno konferenco tibetanskih delegatov v izgnanstvu, ki bo potekala v indijskem Guwahatiju in katere glavni namen bo usklajevanje ter povečanje aktivnosti za osvoboditev Tibeta. Konference se bo udeležil tudi Notranji minister Tibetanske vlade v izgnanstvu, Gyari Drolma. Sicer letos marca poteka že 53. leto, odkar je kitajska bolj ali manj nasilno priključila Tibet Ljudski republiki.

Kljub temu, da je Ustavno Sodišče pred časom izdalo odločbo, s katero je zakonodajalcu, se pravi Državnemu zboru, naložilo, da mora partnerjem v istospolni skupnosti omogočiti enake medsebojne pravice kot jih imajo zakonci v zakonski zvezi, je Družinski zakonik, ki je vseboval določbe, ki bi vsaj delno odpravile omenjeno neskladje z ustavo, včeraj na referendumu padel. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 30-odstotna. Po neuradnih izidih se je okrog 55 odstotkov volivk in volivcev izreklo proti zakoniku, podprlo pa ga je približno 45 odstotkov udeležencev referenduma. Za komentar izida smo povprašali Alenko Švab, izredno profesorico za sociologijo na Fakulteti za družbene vede:

Izid referenduma je komentiral tudi psiholog Bogdan Žorž:

Včeraj se ni odločalo le o usodi otrok, temveč tudi o novih županih. V Ljubljani je po pričakovanjih že tretjič zmagal Zoran Janković, ki bo s tem lahko dokončal svoj drugi mandat. Ob koncu dneva je dobil skoraj 61 odstotkov volilnih listkov, volilna udeležba pa je v Ljubljani bila glede na državno raven nadpovprečna, saj je volišča obiskalo 46 odstotkov upravičencev. Nove župane je izvolilo tudi pet drugih občin. Slavili so trije neodvisni županski kandidati, ki bodo prevzeli vodenje občin Slovenj Gradec, Bovec in Duplek. V Destrniku je zmagal kandidat SDS, v Krškem pa SLS.

OFF program so pripravili vajenci Maj, Kožuh in Jerneja pod nadzorom Luke Tetičkoviča. Sledijo kulturne novice, tem pa Lanov Ne-uradni list.