OFF NAPOVEDNIK

V slovenskem državnem zboru bodo danes, enkrat za spremembo, prebivali malo mlajši otroci, saj se v prostorih državnega zbora odvija 22. nacionalni otroški parlament, kjer bodo otroci iz vse Slovenije razpravljali o temi »Junaki našega časa, kdo so in zakaj?« Kdorkoli je imel idejo, da slovenski naraščaj razpravlja o svojih junakih v parlamentu, ima nedvomno velik smisel za humor in politično satiro.

Otroke bosta nagovorila tudi predsednik države Danilo Türk in predsednik državnega zbora Gregor Virant. Še posebno slednji, jih lahko veliko nauči o osebni integriteti. Na žalost jim poslanec Simčič ne bo uspel podati napotkov za opravljanje šolskih obveznosti, prav tako pa jih je pustil na cedilu predsednik vlade Janez Janša, od katerega bi lahko izvedeli načine za izogibanje kazni, saj bo ravno danes ponovno dobil »neopravičeno uro« na sodišču. V zameno pa bodo lahko poslušali vsaj überministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport – Žiga Turka – ki jim bo lahko v živo razložil vse prednosti neoliberalizacije izobraževalnega sistema na njihova življenja, ter zakaj bodo v bodoče malice nosili od doma.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, kjer bi se junaki zagotovo našli.


OFF PROGRAM

Po tem, ko je George Zimmerman pripadnik sosedske straže streljal in ubil neoboroženega 17-letnega temnopoltega Trayvona Martina in so v Združenih državah Amerike vzniknile protirasistične demonstracije, je v javnosti zadonel še en umor afro-američana. 24. marca sta dva policista iz mesta Pasadena v Kaliforniji ubila 19-letnega študenta Kendreca McDadea. Incident se je zgodil, potem ko je nek moški prijavil oboroženi rop in sta policista nekaj časa zatem opazila mladeniča v teku, ki je z roko segel k pasu, in nato nanj streljala ter ga ubila. Izkazalo se je, da McDade ni imel pri sebi niti ukradene robe niti orožja. Zaskrbljenost Američanov nad diskriminacijo do temnopoltih se je s tem dogodkom še povečala.

Glede sovraštva, ki bazira na nesprejemanju drugačnosti, še ta novica. Norveški množični morilec, Anders Behring Breivik, ki je 22. julija lani v dveh ločenih napadih pobil 77 ljudi, je policiji povedal, da je načrtoval napad tudi na ameriškega predsednika Baracka Obamo. Pohvalil se je, da je nameraval leta 2009, ko je Obama v mestni hiši v Oslu prejel Nobelovo nagrado, v njeni bližini razstreliti avto, napolnjen z eksplozivom. Po Breivikovih besedah naj bi šlo za napad s simbolnim pomenom, kajti zaveda se, da eksplozija predsednika ne bi niti ranila. Še en dokaz, da je norveški norec še kako priseben.

Spopadi v Siriji se bodo kljub poskusom posebnega odposlanca Združenih Narodov in Arabske lige - Koffija Annana - ne le nadaljevali, temveč tudi zaostrili. Koalicija prijateljev Sirije, ki jo sestavlja več kot sedemdeset držav, med njimi Združene Države Amerike, Kanada in več držav perzijskega zaliva, na čelu s Savdsko Arabijo in Katarjem, ter tudi Slovenijo, je danes zasedala v Carigradu v Turčiji. Na srečanju so prijatelji Sirije opozicijskim silam obljubili večmilijonsko denarno pomoč in komunikacijsko opremo. Z denarno pomočjo naj bi poskušali podkupovati vojaške sile trenutnega predsednika, obenem pa naj bi se, glede na neuspela mirovna pogajanja, zaostril vojaški pritisk.

Srečanja se seveda nista udeležila predstavnika Rusije in Kitajske, saj se ob dvomljivih razlogih za širjenje demokracije na bližnjem vzhodu, porajajo kritike ciljev zahodne podpore. Sirija je tesna prijateljica šiitskega Irana, proti kateremu se že dalj časa gradi vojaško propagando ne le s strani zahodnih držav, temveč tudi njihovih sunitskih sosedov. Sirija torej predstavlja neke vrste obrobni spopad geopolitičnih interesov.

V požaru na zasedenem območju Gaze so umrli štirje ljudje, med njimi trije otroci. Požar je povzročila sveča, ki je zaradi pomanjkanja elektrike in drugih energentov v blokirani Gazi pogosto edini vir svetlobe. V nedeljo pa so izraelske sile v bližini varnostne ograje, ki zamejuje Gazo od Izraela, ubile moškega. V zadnjih nekaj mesecih je Izrael pomnožil napade na Gazo, pri čemer je bilo ubitih na desetine Palestincev, še več pa je bilo ranjenih.

Tri vdove in dve hčerki preminulega terorista Osame Bin Ladna so bile v Pakistanu obsojene na 45 dni v zaporu, zaradi nedovoljenega vstopa in prebivanja v državi. Priprte so bile že tretjega marca, zato morajo ostati v priporu le še 2 tedna, preden jih izženejo nazaj v domovino.

Tuareški uporniki v Maliju so zavzeli mesto Timbuktu na zahodu države. Zavzetje sledi krizi v Maliju, kjer je marca letos vojska izvedla državni udar. Vojaška hunta je za pomoč pri zatretju upornikov prosila sosednje države, vendar so le-te pomoč zavrnile. Za Tuarege predstavlja zavzetje Timbuktuja izpolnitev več desetletij trajajočih naporov, s katerimi si poskušajo priboriti neodvisno domovino. Pred kratkim so zavzeli tudi mesto Kidal na severu države. Obenem je njihov predstavnik zatrdil, da naj bi bila njihova ofenziva z zavzetjem Timbuktuja končana in izrazil pripravljenost na nadaljnja pogajanja.

Zaradi plagiatorstva pri doktoratu je odstopil madžarski predsednik Pal Schmitt. Funkcijo je končal z naslednjimi besedami, citiramo: „V danem trenutku predsednik zaradi vprašanja plagiatorstva razdvaja narod in zaradi tega končujem svoj predsedniški mandat,“ konec citata. Pred odstopom je pred madžarskim poslanci trdno zagovarjal svoje stališče, da odvzem doktorata zaradi kršenja avtorskih pravic nima povezave s predsedniškimi funkcijami. Napovedal pa je tudi, da se bo zaradi odvzema naziva obrnil na sodišče. Brez slednjega je namreč ostal minuli teden. Spletni portal index.hu je sicer januarja navajal, da je 17 strani Schmitovega doktorata zgolj prevod doktorata nemškega profesorja Klausa Heinemanna iz leta 1991.

Nadaljujejo se pogajanja o varčevalnih ukrepih med vlado in sindikati javnega sektorja. Že prejšnji teden smo poročali o dveh srečanjih, ki pa nista obrodila nobenih konkretnih rešitev, saj naj bi šlo po besedah sindikalne strani le za izmenjavanje mnenj in prilagoditev osnovnih izhodišč. Med usklajevalnimi pogovori z vlado, pa v sindikatih že tečejo tudi priprave na morebitne stavke.

V Mariboru v gledališki dvorani Vetrinjskega dvora se bo ob štirih odprl četrti festival romske kulture „Romano Čhon“. Potekal bo v več slovenskih mestih, Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti, Lendavi, Ptuju in Novem Mestu, prvič pa tudi v dveh srbskih mestih, Vranju in Subotici. Več o festivalu nam je povedal vodja projekta iz Združenja ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Klemen Završnik:




Off sta pripravila Gregor Kuhar in Kožuh.