Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PROTESTOV ZA 1. MAJ (699 bralcev)
Torek, 1. 5. 2012
Gregor K.



… V ZDA v pričakovanju množičnih protestov ob 1. maju …
… ob prazniku dela protesti v nekaterih Azijskih državah ...
… demonstracije tudi v Britaniji in drugod po Evropi …
… v Maliju spopadi med silami bivšega predsednika in trenutno vojaško oblastjo ...

OFF NAPOVEDNIK

Prvi maj, praznik dela, je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgredi. Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez je po uspehih, ki jih je pred tem doseglo kanadsko delavsko gibanje, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, se je na ta dan v Chicagu začela splošna stavka. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred kordonom policistov eksplodirala bomba in jih pet ubila. Policija je odgovorila s streljanjem, pri čemer je bilo več deset protestnikov ranjenih, 11 pa pokončanih. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika uveljavljena.

V času, ko se delavske razmere vse bolj zaostrujejo, pa seveda ne smemo pozabiti, da mora biti upor tudi vesel. Veselje je danes mnogokrat povezano s poceni zabavo in različnimi rajanji. Etnologa Tomaža Simetingerja smo tako vprašali, ali je praznovanje ob prvem maju že od začetka kakorkoli povezano s plesom:

Vi pa berete kar se da vesel OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Prvi maj bodo, čeprav v Združenih državah ne gre za državni praznik, obeležili tudi tam. Delavci in progresivna aktivistična gibanja, predvsem Occupy, bodo po skoraj 140ih mestih po združenih državah organizirali proteste proti politiki, ki je v prid predvsem finančnim in drugim elitam. Na spletni strani Occupy Wall Street so zapisali, da se bo, medtem ko se korporativni mediji osredotočajo na predsedniške volitve, financirane s stani Wall Streeta, na ulicah ameriških mest zbralo na tisoče študentov, delavcev, imigrantov in nezaposlenih. Šlo naj bi za največje proteste po demonstracijah za priseljenske pravice leta 2006 in 2007. Javna zborovanja bodo potekala pod sloganom „Splošna stavka. Ne delamo. Ne kupujemo. Okupacija vsepovsod."

V navezavi na occupy gibanje v Združenih Državah Amerike je v javnost prišlo uradno poročilo zunanjega opazovalca policije ameriškega mesta Oakland v Kaliforniji. Poročilo navaja, da so policisti za razbitje occupy kampa v Oaklandu lanskega oktobra uporabili prekomerno silo. Obenem je to prvo uradno poročilo, ki smrt ameriškega vojnega veterana na protestu direktno povezuje z izstreljenim plastičnim nabojem s strani policije, ki je protestnika zadel v glavo.

Množični protesti pa so se že zaključili v več državah v Aziji. Na njih so delavci zahtevali predvsem višje plače in izboljšanje delavnih pogojev. V filipinski prestolnici Manila se je na ulicah po nekaterih podatkih zbralo najmanj 8000 ljudi, ki so zahtevali zvišanje minimalne plače v državi. Tamkajšnji predsednik Benigno Aquino je zahteve protestnikov že zavrnil. Trdi namreč, da bi dvig plač povečal inflacijo, sprožil odpuščanje delavcev in odvrnil tuje investitorje.

Okoli 6000 protestnikov se je zbralo tudi v kamboški prestolnici Phnom Penh (izg. pnom pen), zahtevali pa so zvišanje plač za učinkovitejši boj proti revščini. Člani sindikatov so parlamentu nato predali peticijo, v kateri zahtevajo boljše delovne pogoje in uvedbo delovnega sodišča. Z zahtevo po višji minimalni plači je prišlo na ulice tudi okoli 500 ljudi v glavnem mestu Malezije Kuala Lampurju in mestu Dilija v Vzhodnem Timorju. V protestu slednjih je posredovala policija, saj naj bi prišlo do obmetavanja s kamenjem, pri čemer je 84 ljudi tudi aretirala.

Protesti na 1. maj pa se ne odvijajo le čez lužo in v Aziji, temveč tudi na tleh evropskega področja. Svoje nezadovoljstvo izražajo ljudje v Grčiji, Britaniji, Franciji, Španiji in Portugalski. V Grčiji so se poleg današnjih protestov v minulem tednu zgodile tudi stavke transportnega sektorja. Oboje pa se odvija v luči parlamentarnih volitev v Nedeljo, kjer se napoveduje porast moči manjših strank, ki se borijo proti varčevanju in vsiljenim mednarodnim ukrepom. V Britaniji, kjer 1. maj ni dela prost dan, se medtem odvijajo demonstracije proti napovedanim rezom v zdravstvu, šolstvu in ostalim delom civilne sfere. Tudi v Franciji se odvijajo zborovanja, ki so pomembna že zaradi dejstva, da se bo prihodnjo nedeljo na volitvah izbiralo novega predsednika. Zaenkrat v javnomnenjskih raziskavah vodi socialistični kandidat Fracois Hollande. V Španiji in Portugalski, ki sta se znašli v težkih gospodarskih razmerah, se ob prvomajskih protestih nadaljuje oblikovanje opozicije varčevalnim ukrepom in napoveduje nove stavke. Seveda pa prvi maj ni zgolj domena nekaterih držav, temveč se dogajajo zborovanja ali protesti po celotni Evropi. Obenem se percepcija praznika širi izven okovov tradicionalnega delavskega gibanja, saj prvi maj ni le praznik delavcev, temveč upor proti trenutnim družbenim razmeram.

V Maliju se odvija spopad med vojsko, ki je 21. marca izvedla državni udar, in silami, zvestimi izrinjenemu predsedniku. Oborožene sile bivšega predsednika naj bi v jutranjih urah poskušale zavzeti letališče in državno televizijsko hišo, vendar je po besedah trenutne vojaške oblasti situacija ponovno pod nadzorom. Obenem naj bi napadalci imeli pomoč zunanjih sil, kar odraža napetost med Malijem in Gospodarsko skupnostjo zahodno afriških držav, ki so izrazile odkrito nasprotovanje državnemu udaru ter nad Malijem uvedle sankcije.

V uredništvu Radia Študent lahko v živo slišimo praznovanje prvega maja, ki se tradicionalno odvija na ljubljanskem Rožniku. Na njem je množico, kot po navadi, nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković, ki je poudaril svoja stališča proti napovedanim varčevalnim ukrepom vlade. Opozoril je tudi na nevarnost deljenja ljudi na civilni in privatni sektor, saj lahko le oba sektorja skupaj tvorita dobro delujočo družbo. Mogoče kontradiktorno, pa se ne strinja s stavkami in referendumi kot oblikami političnega pritiska. Pozablja dejstvo, da so ravno stavke in referendumi ene izmed redkih možnosti za vplivanje na vodenje družbe izven štiriletnega cikla parlamentarnih volitev. Ravno zaradi slepega zaupanja izvoljenim prebivalcem parlamenta in odsotnosti širšega civilnega pritiska smo se znašli v trenutnih težavah, zato je potrebno za izhod iskati drugačne rešitve in načine udejanjenja le-teh.

 

 



Komentarji
komentiraj >>