OFF NAPOVEDNIK
Najbrž ste vsi že slišali za Cicciolino, znano igralko iz pornografskih filmov. Nekdanja porno-zvezda, 52-letna Ilona Staller, v Rimu spet dviguje prah. Princesa mokrih sanj marsikaterega moškega in nekdanja poslanka italijanskega parlamenta se je odločila, da se bo za spomin na svoje poslanske dni fotografirala pred parlamentom. Toda načrte so ji prekrižali policisti, saj naj bi Cicciolina med slikanjem razkrila svoje prsi. Po neuslišani zahtevi varuhov reda in miru, naj zakrije svoje oprsje, je končala na policijski postaji. Stallerjeva, po rodu Madžarka, v svojem dejanju ne vidi nič spornega, saj pravi: "Dvignila sem roko, pri čemer pa je zdrsnila moja bluza. Nisem nameravala žaliti italijanskih institucij."
Dobronamerna Cicciolina je sicer nedavno dala tudi predlog, da bi kot mirovna posrednica sama rešila situacijo na Bližnjem vzhodu. Njena miroljubnost je šla celo tako daleč, da je bila za mir pripravljena preživeti noč z nekdanjim iraškim predsednikom Sadamom Huseinom. A na žalost obeh je Sadam prej padel v ameriški objem.
OFF PROGRAM
Širjenje Evropske unije postaja vse bolj popularno. Evropa nekako spominja na nekdanji ameriški klub Studio 54 – vsi hočejo biti zraven, toda na žalost pred vrati stoji nekdo, ki s prstom določa, kdo je dovolj dober, da bi lahko vstopil. Evropa postaja ideal skupnosti, v kateri bi vsi radi živeli. Nedavno je na mednarodni varnostni konferenci, ki je potekala v Münchenu, to željo izrazil tudi palestinski zunanji minister Nabil Šat. Ta je izrazil upanje, da bo samostojna palestinska država nekoč postala članica evropske družine. No, verjetno bo preteklo še veliko vode, preden se bo to res zgodilo. Palestina mora najprej skleniti mir z Izraelom in si pridobiti samostojnost. V tem trenutku se pobožne želje palestinskega ministra zdijo točno to - pobožne.
S prvim majem letos pa bo v Evropsko unijo vstopil tudi Ciper, če bo le dokazal, da obstaja veliko ljubezni med ciprskimi Grki in Turki. In Kofi Annan je oseba z načrtom za združitev otoka in rešitev ciprskega vprašanja. Grški premier Kostas Simitis in ciprski predsednik Tasos Papodopulos pozdravljata njegovo pobudo. Pravita, da sta Grčija in Ciper za takojšnji začetek pogajanj, s čimer bi dosegli priključitev celotnega otoka Evropski uniji. Ciper je na grški in turški del razdeljen že od leta 1974, ko je po državnem udaru, katerega cilj je bila združitev z Grčijo, del otoka z večinskim turškim prebivalstvom zasedla Turčija. Turškega dela otoka - razen Ankare - mednarodna skupnost ne priznava. Annanov načrt predvideva združitev otoka v eno državo z grško in turško federalno regijo, ki bi ju povezovala šibka osrednja vlada.
V Izraelu se še vedno gradi »varnostni« zid. Izraelsko vrhovno sodišče bo danes preučilo dve pritožbi organizacij za varstvo človekovih pravic proti trasi tega zidu. Pritožbi sta na sodišče vložila Center za zaščito posameznika ter Društvo za državljanske pravice v Izraelu. Razprava o teh pritožbah bo tako dva tedna pred prvo razpravo o tem vprašanju na meddržavnem sodišču v Haagu in bo tako nekakšna »generalka« pred zasedanjem sodišča v Haagu. Odločitev sodišča bo znana v prihodnjih dneh.
Medtem ko republikanci nimajo težav glede svojega kandidata za ameriškega predsednika, v demokratskem krogu še vedno iščejo svojega. Po mescu dni se je izkazalo, da je favorit John Kerry, ki je prepričljivo zmagal tudi v zvezni državi Maine. S 45 odstotki glasov se je zopet uvrstil pred nekdanjega guvernerja Vermonta, Howarda Deana. Zaenkrat je Kerry zbral 329 delegatskih glasov od 2161 potrebnih za zmago. Kandidat se sedaj pripravlja za »osvajanje« Tennesseeja in Virginije.
Ne bodo pa samo Američani volili novega predsednika, tudi Rusi ga bodo. Vendar imajo oni s svojimi predsedniškimi kandidati drugačne težave. Ruska policija je včeraj sprožila iskalno akcijo za neodvisnim kandidatom in nekdanjim predsednikom ruskega parlamenta Ivanom Ribkinom, ki ga pogrešajo od četrtka. Moskovsko tožilstvo je uvedlo preiskavo, domnevali so celo, da bi kandidat lahko bil umorjen. Preiskavo so že zelo kmalu prekinili, saj nimajo dovolj dokazov, da se mu je kaj takega res zgodilo.
Moskva se je danes zavila v žalno obleko. V spomin in slovo 39-im umrlim v petkovem samomorilskem napadu na vlaku moskovske podzemne železnice so se zastave spustile na pol droga, na televiziji pa ne bodo predvajali razvedrilnih oddaj. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, Putin pa je za napad obtožil čečenske upornike.
V Beogradu se nadaljuje sojenje 36-im obtožencem za umor srbskega premiera Zorana Djindjića 12. marca lani ter za vrsto drugih kaznivih dejanj. Sojenje na posebnem sodišču za organizirani kriminal se je začelo 22. decembra lani, a je bilo že 25. decembra prekinjeno. Pravni strokovnjaki in celo mati umorjenega zahtevajo ločitev postopka na dve obtožnici, dosegli pa so samo spremembo skupne obtožnice. V priporu je zaenkrat le pet domnevnih neposrednih atentatorjev, ostalih osem, na čelu s prvoobtoženim, nekdanjim poveljnikom posebne policijske enote (JSO) Miloradom Lukovičem - Legijo pa so še vedno na begu in jim bodo sodili v odsotnosti.
Naši poslanci pa bodo spet glodali že dolgo glodano kost. Jutri se bo državni zbor sestal na izrednem zasedanju, cilj pa je določiti nov datum za referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih ter na novo opredeliti roke za referendumska opravila. Datum glasovanja državnega zbora za glasovanje ljudstva o vprašanju (ali po domače »referendum«) naj bi bil 4. aprila. Torej samo odlašanje in čakanje na boljši jutri ali pa mogoče na predvolilni čas, da bodo že tako zmedenemu narodu še bolj zmešali štrene.
Komentarji
komentiraj >>