OFF NAPOVEDNIK
Najmanjša in najbolj katoliška državica na svetu, Vatikan, se že veselo pripravlja na zanj izredno pomemben praznik. Jutri bo namreč preteklo natanko 75 let, odkar je italijanski diktator Katoliški cerkvi priznal njeno lastno državo in vse pristojnosti vladanja podelil papežu. V lateranski palači v Rimu sta 11. februarja 1929 tedanji predsednik italijanske vlade Benito Mussolini in vatikanski državni sekretar Pietro Gasparri po pooblastilu papeža Pija Enajstega podpisala sporazum, s katerim sta uredila odnose med Svetim sedežem in Italijo. Pri tem nam najbrž ni treba poudarjati, da je papež Pij Enajsti pdkrito in goreče podpiral fašizem.
Katoliška vera je bila razglašena za italijansko državno religijo, vlada v Rimu pa je Cerkvi izplačala 1,75 milijarde lir kot odškodnino za izgubo ozemlja, ki jo je papeška država utrpela po letu 1870, ko so jo priključili kraljevini Italiji. Politični del sporazuma označuje meje 44 hektarjev velikega Vatikana in Svetemu sedežu daje v last vse največje rimske cerkve in številne palače.
Po vzoru sporazuma med Svetim sedežem in Italijo je leta 1933 sklenila konkordat z Vatikanom tudi nemška vlada Adolfa Hitlerja. Kako so med letoma 1926 in 1929 potekala pogajanja o Lateranski pogodbi, bo znano leta 2006, ko se bodo smeli odpreti vatikanski arhivi iz časa pontifikate Pija Enajstega.
OFF PROGRAM
Najvplivnejši del evropske petnajsterice načrtuje popolno evropsko vojsko, ki bi branila tako demokratično Evropo kot divje, neevropske dežele. Velika Britanija in Francija sta sestavili načrt za vzpostavitev visoko usposobljenih enot za hitro posredovanje, ki bi bile še posebej izurjene za aktivnosti v džunglah, puščavah in neprehodnih gorskih višavah. Evropske vojne skupine naj bi štele po 1500 vojakov, za vsako posredovanje bi bile sto odstotno pripravljene v 15-ih dneh, mandat za delovanje pa bi jim podelili Združeni narodi. Misije na terenu bi trajale največ 30 dni in bi bile, citiram, »ustrezne za posredovanje v državah z nedelujočim ali propadajočim političnim režimom, vendar pa ne bi bile omejene samo na krizne situacije take vrste«.
Chirac in Blair bosta k projektu evropskega obrambnega sistema prihodnji teden pritegnila še nemškega kanclerja Schroederja, poudarjata pa, da je pobuda odprta tudi za druge članice. In dodajata, da bo kriterij za pridružitev evropskim silam vojaška učinkovitost. Kaj praviš na to, Dimitrij?
Glavni finančniki evropske blagajne se v Bruslju družijo ob rednem mesečnem zasedanju, na katerem razpravljajo predvsem o finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007-2013. Na veselo kramljanje ob kavici jim je senco vrgla zaskrbljenost nad neravnovesjem med vrednostjo evra in ameriškega dolarja. Posledice močnega evra čuti predvsem Evropa pri svojem izvozu. Za malce sprostitve so se finančni ministri pogovorili o uvedbi evra v novih članicah. Po pogodbi o EU mora biti vsaka članica dve leti vključena v poseben program pripravljanja na evro in šele nato lahko to valuto posvoji. Novinke naj bi z evro-treningom začele v začetku prihodnjega leta.
Avstrijski učitelj Peter Roland pa razmišlja o uradnem jeziku Evropske unije. Prepričan je, da je latinščina edini jezik, ki bi lahko bil osrednji jezik Unije, saj iz nje posredno ali neposredno izhaja večina evropskih jezikov. V latinščino je že prevedel himno Unije, Beethovnono Odo radosti, in jo poklonil Romanu Prodiju. Začel je z resno in sistematično kampanjo prepričevanja evropskih velikašev o nujnosti uvedbe latinščine kot uradnega jezika EU.
Bolj sistematično se bo moral lotiti kampanje sedanji ameriški predsednik Bushman. Demokrati so mu s svojimi razgibanimi antibushevskimi kampanjami povsem ukradli pozornost medijev. Po zadnjih javnomnenjskih anketah Busheva priljubljenost vztrajno pada. Demokrati imajo danes primarne volitve v Tennesseeju in Virginiji, kjer je favorit za zmago spet John Kerry. Ta je doslej zmagal v 10-ih od 12-ih držav, v katerih so bile izvedene predvolitve.
Med Bushevim predsedovanjem se je število delovnih mest v ZDA zmanjšalo za 2,2 milijona, a inteligentni predsednik svojim volivcem obljublja, da bo samo v letošnjem letu novo zaposlitev našlo 2,6 milijona ljudi. Demokrat Kerry mu je takoj odvrnil, da so poročilo verjetno pisali isti ljudje, ki so opozarjali na nevarnost očitno neobstoječega iraškega orožja za množično uničevanje.
Medtem ko na ameriškem Olimpu poteka bitka za vladarski stolček, je Busheva vojska v Iraku aretirala še enega predstavnika Sadamovega režima, nekdanjega predsednika stranke Baas, Mušina Kadr Al-Kafajija. S seznama 55-ih najbolj iskanih sodelavcev Sadama Huseina je zdaj na svobodi le še 11 oseb, za glavo vsake je razpisana mastna nagrada.
Pred slabima dvema urama je v eksploziji avtomobila-bombe pred policijsko postajo v mestu Iskanderija, južno od Bagdada, življenje izgubilo najmanj 20 ljudi. Med njimi ni bilo nobenega Američana ali pripadnika okupacijskih sil v Iraku. V iraškem svetem mestu Nadžaf pa je več tisoč šiitov demonstriralo v podporo svojemu vodji, ajatoli Aliju al Sistaniju, ki se zavzema za neposredne volitve v državi. Sistani vztraja, da mora biti prehodna iraška skupščina oblikovana do konca junija in izvoljena na neposrednih volitvah. Zavezniki namreč predvidevajo, da bodo suverenost iraškim oblastem predali po lastnem izboru voditeljev. Iraška policija je sporočila, da namerava v okolici Bagdada in drugih večjih mest v kratkem vzpostaviti varnostni pas, da bi tako ustavila kriminal in terorizem.
Dnevnik Al Rijad iz Savdske Arabije je danes objavil, da bodo Sadama Huseina poslali na samotni otok v Filipinskem otočju, kjer se bo hranil s kokosom do izvedbe predsedniških volitev v ZDA. Takrat bo tudi začrtana njegova usoda.
Še vedno ni čisto jasno, kakšna bo usoda iz registra Republike Slovenije izbrisanih nesrečnikov. Iz prostorov slovenskega helsinškega monitorja je dopoldne odjeknil klic na pomoč. Predsednica dotičnega združenja za človekove pravice je problematiko izbrisanih predstavila s svoje perspektive. Obup, zgroženost, rob resignacije, odpoved slovenskemu državljanstvu in sramota pred obličjem mednarodne skupnosti – v duhu takšnih in podobnih oznak je gospa Neva Miklavčič Predan orisala svoje občutke v zvezi z »administrativnim genocidom« nad prebivalci ex-Juge. Kdo lahko to državo na pragu Evrope potegne za ušesa in prepreči njeno nadaljno blamažo??
/////////////////////////////////////////////////////////
Obenem je parlamentarni odbor za notranjo politiko danes brez razprave sprejel spremembo odloka o razpisu »naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih«. Takoj zatem je taisti odbor, prav tako brez razprave, sprejel tudi sklep o neustavnosti zahteve za razpis drugega, »predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih«. Poslan bo v presojo ustavnemu sodišču. In ljubo poslušalstvo - nič hudega, če nič več ne razumete. Na istem smo. Pomembno je le tole: 4. april je cvetna nedelja. Na tisti dan bodite ponosni na svoje pridelke, z neoddajo svojega glasu pa referendumu o izbrisanih odtegnite sorazmerno vaš del legitimitete!!!!
Komentarji
komentiraj >>