Torek, 17. 2. 2004
dani
... A vse ideje in zvočne impulze, ki jih člani Need New Body prinašajo v kaotično mineštro vsega in ničesar, vedno predelajo na povsem svojski način. To je pred tremi leti dokazal že istoimenski prvenec, ki je shizofreno 'brzel' na vse strani, brez vdiha ali popuščanja razkazoval svojo nebrzdano energijo, preko raznolikosti zvočnih vbodov in razkosanja oz. skrunjenja klasične strukture komadov pa dosegel prav nore in skrajno nalezljive rezultate. Ob poslušanju prvenca so se mi namreč po glavi motale zvočne vragolije, sla po eksperimentu, nepretencioznost ter pravšnja mera energije in humorja, ki so bili še kako značilni za njihove "sodruge" Bablicon in Volcano The Bear. Dva benda, ki sta za zvočno usmeritev in stališča Need New Body še kako pomembna. Volcano The Bear zaradi dejstva, ker so jim s svojo založbo Cenotaph Audio omogočili prve korake, člani Bablicon pa so še toliko bolj pomembni predvsem zaradi tega, ker je Blue Hawaii oz. Griffin Rodriguez (znan tudi po delu v Orso in Him) sproduciral in posnel obe plošči Need New Body, trojček Bablicon pa se nenazadnje s svojimi inštrumenti pojavi tudi v marsikaterem komadu ter še dodatno raztegne bizarno zvočnost zasedbe.
In če bi na obeh ploščah iskal razlike, bi jih bržkone našel teže kot podobnosti. Na novem albumu "UFO" namreč še vedno najdemo obilico črnega humorja, ki se izraža predvsem skozi čudaška besedila, zgodbe o malem človeku in skrajno smešne naslove komadov, ki sežejo od npr. Tittie Pop (In Japan), Giggle Bush Meets CompUSA in Make Day Love Not War. Ne umanjka niti prepoznavna energija, ki drvi skozi povezano celoto, saj večinoma komadi prehajajo eden iz drugega brez prekinitev in mnogokrat na že kar pretirano surov način, žanrskim preskokom pa spet ni ne konca ne kraja - pa naj bo to funk, post-punk, hrup, kabaret, parodija na rap, cenena elektronika, pop, folk ali pač konkretno. Povsem nepomembno je, lotijo se pač vsega, o čemer imajo kaj povedati. Zato pa je toliko bolj pomembno to, da bi najbrž sama plošča - sploh če bi se bend odločil le za en stil - kaj kmalu sprevrgla v dolgočasno, če ne že kar zateženo tvarino. Tako pa imamo opravka s skrajno nepredvidljivim in spontanim bendom, ki je ustvaril pravo, malo in dragoceno mojstrovino. Tako, ki ideje prvenca vsaj do neke mere - kolikor je to pri Need New Body sploh mogoče - uredi, jim nadene izdelan in zamišljen videz, s komadi, kot je npr. Show Me Your Heart, začuda ponudi tudi pravi hit in spevno pop pesem za ples, čeprav je to še vedno prej izjema kot pa pravilo, nenazadnje pa so Need New Body začeli stremeti tudi k malce bolj dopadljivi in poslušalcu laže dostopni podobi, čeprav verjamem, da nikoli ne bodo dovolj komercialni, da bi lahko karkoli zaslužili. In tako je tudi prav, saj v moji fonoteki zasedajo prav posebno mesto. Sploh zato, ker so Need New Body skupina, ki ti ponuja toliko slušnih užitkov in zabave, kolikor je tudi sami vložijo v sam proces ustvarjanja. In to se prekleto čuti.
Komentarji
komentiraj >>