Na prvem mestu je seveda potrebno omeniti letošnjo razstavo Emzina, kjer so nagrade pobrali Aleš Gregorič (prva) za serijo portretov, Pavel Gregorič (druga) za dokaj konceptualne panoramske izseke, tretjo nagrado pa Aleksander Ostan za kaširano serijo panoramskih posnetkov z ladje. Siniša Borovničanin je, za svoje slike iz popravnega doma Kruševac, prejel reportažno nagrado.
Emzin je letos sicer prijetno presenetil z dobro postavitvijo izbranih in nagrajenih fotografij, do neke mere pa tudi s samim izborom. Tako je na razstavi moč videti kar nekaj zanimivih fotografij. Približno polovica jih je reportažnega značaja, polovica pa avtorsko – konceptualna. Česar v resnici ni zaslediti (vsaj v dovoljšnji meri ne) je dokaj klasična, morda celo ne toliko konceptualna, kot avtorska fotografija.
Zelo blizu Emzina (Cankarjev dom) si lahko pogledate še dve razstavi. Ukradeno otroštvo Arneta Hodaliča, ki dokaj pretresljivo in izvorno reportersko opozarja na problem mladih in orožja, je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma, v pasaži Maximarketa pa si lahko pogledate razstavo Damjana Kocjančiča Trn, v kateri se loteva snap portretov zakomirancev, torej tistih, ki so preprosto omagali nekje sredi žuranja.
Nekoliko dlje, v galeriji Evrocentra na Tivolski cesti si lahko ogledate tudi zanimivo razstavo aktov Marka Modica. Razstava je sicer prodajnega namena, vendar je zaradi svoje izrazite avtorskosti in dodelanosti vsekakor vredna ogleda, tudi če vaš žep ne premore štiridesetih tisočakov, kolikor stane najcenejša fotografija.
Komentarji
komentiraj >>