Off Napovednik
Srčne bolezni so v Britaniji postale najpogostejši vzrok smrti, tako da so zdravniki pred kratkim opozorili na "grozljive zdravstvene posledice" zaradi epidemije debelosti pri mladih. Britanska vlada že razmišlja o uvedbi posebnega davka na mastno hrano. Ta naj bi bila glavni vzrok za naraščajočo debelost med prebivalci. Poleg mastne hrane bodo na novo obdavčene še gazirane pijače, hitra hrana, mlečni izdelki, kot so polnomastno mleko, sir in maslo. Britanski znanstveniki so ugotovili, da bi lahko tak davek preprečil do tisoč prezgodnjih smrti na leto.
Druga možnost, o kateri razmišlja Downing Street, so zdravstvena opozorila, ki bi jih nalepili na nezdravo hrano. Podobna opozorila že krasijo cigaretne škatlice, kmalu pa se bodo Britanci lahko zgražali nad njimi tudi na steklenicah z alkoholnimi pijačami. Tudi pri nas že poznamo dobronamenske nalepke na škatlicah cigaret. Naj nas ne začudi, če bi naš minister Keber prekopiral tudi to idejo.
Off Program
Danes so se v Iranu odprla volišča parlamentarnih volitev. Štiri leta po prelomni zmagi reformistov se obeta vnovična zmaga iranskih konservativnih sil. Letošnje volitve namreč potekajo v senci prepovedi sodelovanja več kot 2000-ih reformističnih kandidatov. Posledično je večina reformističnih strank bojkotirala volitve. Ravno zato je predsednik Mohamed Hatami – reformist - Irance pozval, naj se množično udeležijo današnjih volitev in s tem »pripravijo presenečenje«. K temu je kot prvi pozval že iranski vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenei, ki je dejal: »Za državo in ljudi je danes velik dan, tako kot je ob vseh volitvah, vendar so tokratne še toliko bolj pomembne, saj poskušajo naši sovražniki ovirati odhajanje ljudi na volišča.«
Opozicija na Haitiju že več mesecev protestira proti predsedniku Jeanu Bertrandu Aristideu. Doslej je zavrnila vse predloge za rešitev krize. Zdaj so se s svojim predlogom oglasile še ZDA in nekatere druge države, ki so skupaj oblikovale mirovni načrt za Haiti. Ta zajema oblikovanje neodvisne vlade, vzpostavitev boljše policijske uprave in pravila za demonstracije. Uporniki pa imajo še vedno nadzor nad obširnimi predeli na severu države in grozijo z zavzetjem prestolnice Port-au-Prince. Govorice se širijo, da naj bi se to zgodilo med bližajočim se pustnim karnevalom.
Pogovori o ponovni združitvi Cipra pred vstopom v Evropsko unijo prvega maja letos so se danes nadaljevali. Vodja ciprskih Turkov Rauf Denktaš je po srečanju dejal, da je bilo ozračje »prijateljsko in dobro«, pripomnil pa je, da v ključnih točkah trenutno ni nobenih premikov. Po njegovih navedbah sta s Papadopulosom načela vprašanja zastave in himne in tudi sedeža prihodnje osrednje vlade. Grški in turški predstavnik otoka imata za dogovor o spornih točkah načrta Združenih narodov čas do 22-ega marca. Po tem datumu naj bi se v pogovore vključili Grčija, Turčija in generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. Naslednje srečanje je predvideno za torek.
Zasedanje češkega parlamenta je danes prekinil nepričakovan dogodek. Premier Vladimir Špidla je sredi sestanka s poslanci svoje socialdemokratske stranke omedlel. Na pomoč so mu priskočili zdravniki in ga spravili k zavesti, nato pa so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v praško bolnišnico. 53-letni premier velja za aktivnega športnika in do sedaj ni imel večjih zdravstvenih težav. Dogodek je takoj sprožil kritike na račun češke zdravstvene službe, saj je rešilec prišel na kraj dogodka šele 20 minut po klicu na pomoč. Kdaj bi šele prišel, če bi šlo za navadnega smrtnika?
Žgečkljiva tema o gradnji islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani je še vedno v zraku. Še vedno ni jasno, ali bo ob Cesti dveh cesarjev stala džamija ali ne. Naknadni referendum o tem vprašanju naj bi bil 4-ega aprila. Tako se je na maratonskem nadaljevanju današnje izredne seje odločil mestni svet, ki je sprejel sklep o razpisu referenduma. Danica Simšič mora pred objavo sklepa preveriti možnost njegove ustavne presoje. Predlog sklepa o razpisu naknadnega referenduma o uveljavitvi sprememb prostorskega akta za območje Ob cesti dveh cesarjev, ki so podlaga za gradnjo džamije na tem območju, je predstavil načelnik oddelka za pravne, kadrovske in splošne zadeve Velko Franko. Morebitni referendum bo državo spet stal kar zajeten kup denarcev, predvidoma več kot 39 milijonov tolarjev.
Visoka je tudi vsota, ki bi jo naša država morala plačati vsem osebam, po krivici izbrisanim iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Vlada, v kateri visoke stolčke še vedno greje precej predstavnikov stare garniture, ki je leta 1992 poskrbela za pisno likvidacijo nekaterih prebivalcev nekdanje Socialistične republike Slovenije, še vedno ni naredila nič konkretnega za sanacijo nastale situacije. Na njeno neučinkovitost že dve leti opozarja organizirana skupina izbrisanih, pri tem pa jih vneto podpira velika množica slovenskih aktivistov. Vsi skupaj pod imenom »mnogotere realnosti Dost je!« ob dvanajsti obletnici izbrisa 18.305-ih oseb, ki bo 26-ega februarja, organizirajo teden dogodkov in akcij v podporo izbrisanim. Program akcije nam je predstavil Lev Centrih:
///////////////////////////////////////////////////
Glede na to, da ne gre za obletnico veselega in praznovanja vrednega dogodka, smo Leva vprašali, zakaj je teden izbrisanih potreben. Sploh v času, ko se o njih dnevno govori in piše v vseh medijih in javnih institucijah.
///////////////////////////////////////////////////
Vse, ki premorete vse redkejšo lastnost solidarnosti in imate odprto glavo, toplo vabimo, da se udeležite bogatega programa ob tednu izbrisanih. Najdete ga tudi na internetni strani www.dostje.org. In ne pozabite: življenje je lepo, ker je raznoliko!
- Off je spisala Karmelina, na izbrisane se je spomnila Eva
Komentarji
komentiraj >>