»Bodočnost me ne skrbi; zdaj sem popolnoma prepričan, da jo bom obvladal. Moji računi v življenju so se izkazali za pravilne. Vsi, brez izjeme, ste mislili, da se bom vračunal. Pač niste mogli upoštevati faktorja, ki vam je bil neviden in ki sem ga poimenoval »neznani činitelj«, na katerega sem v glavnem stavil. Dobršen del poti je že za mano. Toda vem, da me čaka še levji del: prodor v svet. Sicer pa, naj pride kar hoče, popolnoma sem vdan v neizbežnost usode. Ta filozofija, ki je na videz v prejšnjim paradoksna, je tisto krmilo, ki me je peljalo doslej, mimo vseh čeri. Fatalizem, vdanost v usodo, je najtrdnejša vzmet za tistega, ki hoče doseči nadpovprečen cilj. » Iz pisma V. Bartola svoji mami.
Komentarji
komentiraj >>