Podpis začasne iraške kvazi - ustave spremljajo redka praznovanja Kurdov, novi bombni napadi in seveda veliko skeptičnih pogledov. Že dan po njenem podpisu je ena izmed strank, zastopanih v svetu prehodne iraške vlade, napovedala spremembe v ustavi, za katero tudi vodja Vrhovnega sveta islamske revolucije, al Hakim, pravi, da je polna vrzeli. Vse skupaj je pravzaprav smešno. Al Hakim in njegovi politični kolegi se na palubi Titanika prepirajo o vsebini neke ničvredne listine.
Iračanom nihče ne bi smel kratiti pravice, da živijo v demokratično urejeni državi, vendar pa se je obenem treba zavedati, da iraške krize ne bo končal podpis nobene ustave. Demokracija je le beseda, ko ljudje stradajo, in ustava le mrtva črka na papirju, ko je dežela prežeta z nasiljem in kaosom. Posmeh demokraciji je tudi dejstvo, da so Američani zrušili enega kriminalca z oblasti, zato da bi lahko tja namestili novega - svojega.
Predsednik sveta prehodne iraške vlade, Ahmed Chalabi je človek, o katerem se na splošno zelo malo govori. Na prvi pogled se zdi, da je Chalabi ameriška marioneta s kratkim rokom trajanja, vendar pa je v resnici zadeva, ko jo pogledamo od blizu, precej bolj zapletena in obskurna. Chalabi se drži v ozadju s presneto dobrim razlogom. To je človek, ki bo po tridesetem juniju, ko bodo ameriške okupacijske sile pompozno predale oblast Iračanom, postal novi nesporni vladar Iraka. Zatorej si pobliže poglejmo, kdo je Ahmed Chalabi.
Chalabi prihaja iz bogate bančniške družine. Številni njegovi sorodniki, vključno z očetom in bratom, so nadzirali pomembne funkcije v iraški vladi, dokler ni oblasti v državi leta 1968 prevzela Sadamova stranka Baath. Celotna družina je pobegnila v tujino in Chalabi v Iraku ni živel od svojega dvanajstega leta dalje.
Mladi Ahmed je na univerzi v Chicagu doktoriral iz matematike, ki jo je nato tudi poučeval na ameriški univerzi v Beirutu. Preobrat v njegovem življenju se je zgodil, ko se je preselil v Amman, kjer se je spoprijateljil s člani jordanske kraljeve družine in se začel ukvarjati z bančništvom. Ustanovil je banko s simpatičnim imenom Petra.
Petra Bank je kmalu postala ena izmed vodilnih jordanskih bank. Vanjo so denar vlagali skoraj vsi največji jordanski gospodarski in politični mogotci. Poslovala je zelo uspešno in odprla podružnice v Ženevi, Washingtonu in Beirutu. Chalabi je užival sloves človeka, vrednega zaupanja, dokler se banka nenadoma ni sesula in svoje investitorje pustila praznih žepov.
Bivši guverner jordanske centralne banke, Mohammed Said Nabulsi, je Chalabija označil za enega največjih lopovov v zgodovini Bližnjega Vzhoda. Chalabi še vedno vztraja, da sta mu afero podtaknila jordanski kralj Husein in iraški predsednik Sadam, ker naj bi vedel preveč o njunih skrivnih orožarskih poslih. Koliko je Ahmed Chalabi resnično vedel o vojaških sposobnostih Iraka, je prišlo na dan pred kratkim, ko se je dokončno izkazalo, da je človek s ponarejenimi podatki zavajal Bushevo in Blairovo vlado.
Jordansko sodišče je devetega aprila leta 1992 Ahmeda Chalabija spoznalo za krivega tatvine, poneverbe poslovnih dokumentov, nelegalnega ravnanja z investitorskim denarjem, špekuliranja z jordanskim dinarjem in tako naprej. Chalabi je bil obsojen na 22 let zapora, vendar kazni nikoli ni odslužil, saj je še pred izrekom obsodbe pobegnil v Sirijo, skrit v prtljažniku luksuznega avtomobila, ki ga je naročil sirijski princ Hassan, sicer Ahmedov dobri prijatelj.
Več stila in osebnega dostojanstva je Chalabi pokazal na Dunaju, kjer je sklical sestanek nekaj sto vplivnih iraških azilantov. Tako je bila ustanovljena organizacija z imenom Iraški Nacionalni Kongres s Chalabijem na čelu. Človek je nato odpotoval v Washington, kjer se je srečal z najhujšimi neokonzervativnimi politiki, ki so v njemu videli novega voditelja Iraka.
Ahmeda Chalabija v Iraku varujejo ameriški vojaki ter njegovi osebni stražarji. Že ob samem prihodu v Bagdad so mu iraški gverilci prestrelili avto in nastavili bombo. Še vedno živ, je Chalabi trenutno najmočnejša in najvplivnejša oseba v Iraku. Med drugim predseduje vladnemu finančnemu in ekonomskemu odboru. Osebno je imenoval najpomembnejše ministre, ki sedaj razpolagajo z iraškim gospodarstvom in naravnim bogastvom. Ljudje, ki ga obkrožajo na oblasti, so njegovi dolgoletni prijatelji z nič manj sumljivimi rezimeji. To so novi vladarji Iraka.
Leta 2005 naj bi Iračani le dočakali prve demokratične parlamentarne volitve. Toda do takrat bo Irak že zdavnaj prodan, razprodan, 'preprodan' in privatiziran s strani Chalabija, njegovih lopovskih prijateljev in kolegov iz Washingtona. Že samo zaradi tega je iraška gverilska vojna upravičena in lepo bi bilo videti prazno Chalabijevo glavo, kako se kotali po ulicah Bagdada.
Komentarji
komentiraj >>