Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ponedeljek, 15. 3. 2004 (3380 bralcev)
Ponedeljek, 15. 3. 2004
Karmelina



Spet nalepke. Nalepke na škatlicah cigaret, nalepke na živilih, nalepke na alkoholu. Še malo, pa se bodo nalepke znašle na skoraj vseh stvareh, ki nam nudijo užitek, sprostitev in zadovoljstvo. Uživaj, vendar ne boš dolgo, kajti ta stvar je lahko smrtno nevarna! Napisi »škoduje zdravju« naj bi se kmalu pojavili tudi na škatlicah s kondomi, vendar ne pri nas. To nameravajo storiti ameriške oblasti.

Z napisi naj bi želeli uporabnike opozoriti, da kondomi ne preprečujejo okužbe z vsako obstoječo spolno boleznijo. Portal italijanske gej-lezbične skupnosti www.gay.it je objavil rezultate študije, ki dokazuje, da kondomi ne morejo preprečiti okužbe s t. i. papiloma virusom HPV. Gre za bolezen, ki lahko povzroči poškodbe na genitalijah ali celo tumor, če jo prepozno odkrijemo.

Mnogi se sicer bojijo in svarijo pred morebitnimi negativnimi učinki takšne kampanje. Američani bi nenazadnje lahko odvrgli gumijaste ščitnike, češ saj so itak nevarni. To pa bi odprlo Pandorino skrinjico spolno nalezljivih bolezni in nezaželenih nosečnosti. Kondomi gor ali dol, nosilci težav so tisti, ki si ga nataknejo.

Iz Španije po tragediji z razstreljenimi vlaki prihaja vesela novica! Na včerajšnjih volitvah so socialisti odločno pometli z ameriškimi hlapci, desničarsko Ljudsko stranko. Poraženi kandidat doslej vladajoče stranke, Mariano Rajoy, ki se je nadejal Aznarjevega stolčka, zatrjuje, da so za njegov poraz krivi teroristi. Seveda, striček, seveda so krivi teroristi in vaše paktiranje z ZDA v boju proti njim kjerkoli in kadarkoli ter za vsako ceno!

Vodja zmagovalne stranke Jose Luis Rodriguez Zapatero je že obljubil umik 1300 španskih vojakov iz Iraka, če posredovanje v tej državi ne bo dobilo mandata ZN. Napoveduje večjo povezanost in več sodelovanja z Evropsko unijo. Bomo videli, če bo držal besedo, ampak vsaj ni desničar!

Nobenih sprememb v vrhu pa ni doživela Rusija. Za predsednika je spet dobila razsvetljenega absolutista Vladimirja Putina. Volitve je z budnim očesom spremljalo okoli 800 mednarodnih in več tisoč ruskih opazovalcev. Po mnenju mnogih med njimi je med volitvami prišlo do kupa kršitev, med drugim navajajo vnaprej označene glasovnice in pritisk, ki so ga oblasti izvajale predvsem na ruske študente in vojake. Ozadje volitev nam je razsvetlila Rusinja Ksenija Hahonina, sicer novinarka tednika Mladina:

Kljub očitnim sumljivim zadevam, ki so se dogajale v predvolilnem času in na sam dan volitev, pa naj bi bilo legalnih glasov, podeljenih Putinu, res v očitni prevladi. Ksenija pravi takole:

Kmalu po zaprtju volišč je v razstavni hali le nekaj metrov od Kremlja izbruhnil ogenj. Požar je bil tako silovit, da se je od daleč zdelo, da gori sam Kremelj. Vzrok požara, v katerem sta umrla dva gasilca, še ni znan, šlo pa naj bi za napako na električni napeljavi. Tisti, ki v vsaki stvari vidijo zaroto, pa so prepričani, da nesreča ni bila naključje. Prav tako kot ni bilo slučajno, da je spor med avtonomno pokrajino Gruzije, Adžarijo in republiko Gruzijo izbruhnil ravno na dan volitev.

Adžarske oborožene enote so gruzijskemu predsedniku Sakašviliju dvakrat preprečile vstop v regijo, ki jo je želel obiskati v okviru predvolilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami 28. marca. Sakašvili je zato sklical nujno sejo vlade. Izteka se namreč ultimat, ki ga je v nedeljo zvečer postavil gruzijski avtonomni regiji Adžarija, da mora sprejeti popoln nadzor osrednje gruzijske oblasti. Sakašvili od adžarskega voditelja Abašidzeja zahteva prosto gibanje prebivalcev republike po Adžariji in svobodno izvajanje predvolilne kampanje za parlamentarne volitve. Zaradi zaostritve odnosov je predsednik ukazal zapreti zračne, kopenske in morske povezave z uporniško regijo. V stalni pripravljenosti je tudi gruzijska vojska.

V Gazi se znova podirajo hiše. V včerajšnjem dvojnem samomorilskem napadu v izraelskem pristanišču Ašdod je umrlo deset ljudi. Danes so na Gazo izstrelili deset raket, s čimer so uničili domove desetih družin. Več desettisoč palestinskim delavcem pa je bil prepovedan prihod na delo v Izrael. Zaradi napada je izraelski general Ariel Šaron odpovedal za torek načrtovano srečanje s palestinskim kolegom Ahmedom Kurejem.

Za predstavnika arabske manjšine v Kirkuku, Akarja Nisala al Sumejdo, je bil danes usodni dan. Ta je bil na poti v službo ustreljen. Krogle so letele tudi proti njegovima telesnima stražarjema, pri čemer je bil eden ubit, drugi pa je huje ranjen. Al Sumejda se je zavzemal proti kurdskim načrtom, da bi Kirkuk pridružili severnoiraškemu kurdskemu avtonomnemu območju. Atentat na Al Sumejdo pa ni edini tovrstni dogodek v Kirkuku, saj se po strmoglavljenju Sadamovega režima že eno leto vrstijo nasilni spopadi med kurdskimi, arabskimi in turkmenskimi skupinami.

Mineva že leto odkar so se Iračani »znebili« starega raka in dobili novega. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi si je zato vzel čas in pokomentiral bilanco iraške vojne. Rezultat je negativen. Terorizem je leto dni po začetku vojne v Iraku »neskončno močnejši« kot pred njo, meni Prodi. Ironično, saj naj bi bil cilj okupacije Iraka ravno izkoreninjenje tega »zla«.

Na dvodnevno »kulinarično« gostijo bo danes popoldne prispel premier Bosne in Hercegovine Adnan Terzič. Po današnji večerji z odhajajočo ministrico Teo Petrin ga jutri čaka naporen dan. Uradni del programa bo potekal jutri, ko se bo po vojaških salvah in kosilu z Ropom na Brdu pri Kranju v Ljubljani sestal še s predsednikom Janezom Drnovškom. Pred odhodom se bo ustavil še v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer bodo pripravili tudi poslovno konferenco med predstavniki podjetij iz obeh držav.

V Terzičevi domovini, Bosni in Hercegovini, pa so se spet oglasili preživeli v pobojih v Srebrenici. Ti nameravajo vložiti tožbo proti Nizozemski, saj je za varnost Srebrenice v času pokola skrbel ravno nizozemski bataljon. Naša dopisnica iz Sarajeva, Lejla, nam je razsvetlila dogajanje.



Volilna leta so še posebej primerna za izvajanja pritiskov na oblastniške strukture. Vladi fiženje zgodbe o uspehu v času predvolilnega nategovanja ne godi. Sindikati na drugi strani priložnost, ki se jim ponudi na štiri leta, izkoristijo. Na ta način iz drugih socialnih partnerjev iztisnejo vsaj načelne obljube o kakšnem prešernu več za delavske plače. Vodi pa jih morda tudi nelagodje. Ob morebitni menjavi oblasti bi nova oblast lahko bila še bolj nedojemljiva za gorja proletariata.

Po štrajku delavstva industrije so svoje načrte javnosti predstavili še sindikati storitvenih dejavnosti, člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Gospod Ladislav Kaluža, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije in predsedujoči koordinacije storitvenih sindikatov, nam je v mikrofon povedal:

Storitvene dejavnosti – gostinstvo, turizem, komunala, varovanje, poslovanje z nepremičninami, obrtne dejavnosti, promet in zveze ter trgovina – na tej grudi zaposluje 435 tisoč 615 ljudi. Del njih in delavcev drugih panog lahko pričakujemo na velikem protestnem zborovanju na Kongresnem trgu v soboto, 3. aprila. Slogan bo preprost, da ga bosta lahko razumeli tudi politična in menedžerska vrhuška: »DOVOLJ NAM JE - ZAHTEVAMO VIŠJE PLAČE!!!«.


ODPOVED: Današnji Off Program je sestavila Karmelina, na pomoč sta ji priskočila Eva in Andrej. S storitvenimi sindikati se je ubadal Lan.






Komentarji
komentiraj >>