Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
sreda, 17.3.2004 (2880 bralcev)
Sreda, 17. 3. 2004
Bentivoljo



Če gre verjeti pisanju reškega Novega lista, bosta na naslov hrvaške vlade iz Haaga kmalu prispeli dve novi obtožnici. Obtožena naj bi bila generala Slobodan Praljak in Milivoj Petkovič, tokratni obtožnici pa naj bi se nanašali na kršenje mednarodnega prava na območju Bosne in Hercegovine. Oba obtoženca sta bojda že izjavila, da se bosta v Haag odpravila prostovoljno. V zvezi s tem je včeraj eden od predstavnikov Bele hiše izjavil, da je mednarodna skupnost zainteresirana le za posameznike, ne pa za revizijo vojne. Po njegovih besedah sama vojna ni sporna v nasprotju z mednarodnim pravom. Še več, bi lahko dodali, vojna je, v skladu z ameriško zunanjo politiko, normalno sredstvo za urejanje problemov.

Tudi če bo to izpeljano brez večjih pretresov, se novi oblaki nad hrvaško vlado, ki si za vsako ceno prizadeva dobiti vabilo v evropsko obljubljeno deželo, kažejo na jadranskem obzorju. Italijanski parlament je namreč iz dnevnega reda seje poslanske zbornice črtal točko o ratifikaciji sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju Hrvaške EU. Slednje naj bi zahteval Gianfranco Fini iz Nacionalnega zavezništva potem, ko je Ante Djapić ob sprejemanju proračuna predlagal poplačilo dolga italijanskim optantom v denarju, kakor je to s španskim sporazumom storila Slovenija. Italijani so v nasprotju z Američani torej še kako zainteresirani za revizijo vojne ali vsaj njenih posledic. Ne sicer Balkanske, pač pa druge svetovne.

Nini Buržanadze, predsednici gruzijskega parlamenta, je danes uspelo tisto, za kar si je njen premier dvakrat zaman prizadeval v prejšnjem tednu. Prispela je namreč v gruzijsko avtonomno regijo Adžarijo, da bi se pogovorila s tamkajšnjim voditeljem Aslanom Abešidzijem. Tema pogovorov bo reševanje spora in potek volitev v tej avtonomni regiji. Sakašvili je sicer v nedeljo zvečer Adžarskim oblastem postavil ultimat, do katerega bi se slednje morale podrediti osrednji, torej njegovi oblasti. Ker se to ni zgodilo, je bila vzpostavljena pomorska, zračna in kopenska zapora te regije. Med sprtima stranema je že poskušal posredovati moskovski župan Jurij Lužkov, ki se bo danes sestal še s Sakašvilijem.

Zmagovalec španskih parlamentarnih volitev, socialist Zapatera, je danes še enkrat potrdil, da bodo španski vojaki kmalu odšli iz Iraka. Bush je ob tem zajamral nekaj o tem, da iraško ljudstvo želi, da bi tuji vojaki še naprej ostali v tej deželi – kot da bi se on do sedaj kaj oziral na to ljudstvo -, medtem ko ostaja Rumsfeld še vedno bojevit. Ta je izjavil, da bodo v primeru španskega odhoda pač Američani poslali dodatne kontingente v to državo. Bojeviteža pa je že danes na laž postavil ameriški vojak iz Floride, ki se je »zbunil«, ko so ga spet hoteli poslati na to območje. Slednji pravi, da ga ni strah, da pa ne bo šel nazaj ubijat civilistov.

Koalicija Slovenije pa, kakor kaže, vztraja pri tem, da zgodba o izbrisanih ostane »never ending story«. No, vsaj do parlamentarnih volitev, saj drugih tem, s katerimi bi se promovirala najbrž nima. Tako so Janša in njegova tolpa danes vložili novo pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih.

V Sloveniji se je danes ob predstavitvi knjige z naslovom »Slovenija: od Jugoslavije do Evropske unije« prikazal predsednik Svetovne banke s sedežem v Washingtonu, James Wolfenson. Ob tem so mu ljubljanski aktivisti pripravili dobrodošlico, ki pa se Jamesu bojda ni zdela ravno topla, ali če smo natančnejši, ne ravno kuhana. Kako je to izgledalo od blizu, poroča eden od akterjev dogajanja.

////////////////////////////////////////////////////

Spet pa je zavrelo v Kosovski Mitrovici, kjer je prišlo do spopadov med Srbi in Albanci. Povod za to naj bi bila utopitev treh albanskih otrok v reki Ibar, za kar naj bi neki prištinski časnik obtožil Srbe. Tako je danes več tisoč albanskih protestnikov poskušalo prestopiti most, ki ločuje srbski del mesta od albanskega, kar jim je bojda tudi uspelo. Spopadi s policijo in Srbi naj bi trajali petnajst minut, pri tem naj bi bilo uničenih nekaj avtomobilov, uporabljeno pa naj bi bilo tudi strelno orožje.



Komentarji
komentiraj >>