OFF NAPOVEDNIK
Ameriški predsednik George Bush mlajši je prvega maja lani na ameriški letalonosilki v Perzijskem zalivu pompozno in arogantno objavil, da je vojaška misija Koalicije dobrovoljnih v Iraku končana. In to uspešno. Iraškim gverilcem, ki se srčno upirajo tuji okupaciji, pa je Bush v svoji tipični kavbojski pozi takrat sporočil: »Bring it on!« Nespodobno povabilo pa so Iračani vzeli presneto resno.
Medtem ko so zahodne korporacijske medijske hiše javnosti zatiskale oči s poročanjem, da se koalicijskim silam v Iraku upira le peščica Sadamovih privržencev in celice al Kaide, je gverilska vojna silovito prerasla v splošni ljudski upor. Ameriški vojaki te dni preštevajo svoje mrtve v Faludži, Nadžafu, Kutu, Ramadi in številnih drugih iraških mestih. Iz Iraka tako prihajajo nasprotujoči si podatki o padlih med okupacijskimi silami. Od nedelje do danes naj bi bilo ubitih najmanj dvajset ali trideset vojakov, na ducate pa je ranjenih. Ubitih je bilo tudi okoli 150 iraških borcev.
Masovni upor privržencev militantnega šiitskega voditelja al Sadra je zahodno od Bagdada odprl novo fronto proti Američanom. V številna mesta, ki jih nadzorujejo iraški gverilci, Američani prodirajo s tanki in helikopterji, kljub njihovi znatni vojaški premoči pa potekajo ulični boji za vsako hišo.
George Bush trenutno počitnikuje na svojem ranču v Texasu in od tam nejevoljni ameriški naciji sporoča, da bodo koalicijske vojaške sile kljub srditim bojem ostale trdno zasidrane v Iraku. O dogajanju v Iraku bodo hrabrega Busha danes zvečer prek video povezave podrobneje obvestili njegovi priveski iz Bele Hiše.
Tisti, ki so Bushevi administraciji napovedovali puščavski Vietnam, danes lahko modro prikimavajo. Naša srca in oči pa naj bodo uprta v Nadžaf, Faludžo, Ramado, Bagdad, Tikrit, Kut, Basro, Kirkuk in ostala iraška mesta ter vasi. Tam namreč živi in se upira hrabri narod Iraka. Bring it on, boys, bring it on!
Poslušate – ve se, kateri strani v iraški vojni – naklonjeni OFF PROGRAM Radia Študent!
OFF PROGRAM
Ameriški obrambni minister, jastreb Donald Rumsfeld, je demantiral poročanje nekaterih zahodnih televizijskih hiš, da bodo koalicijske sile v Irak poslale več tisoč dodatnih vojaških sil. Rumsfeldu zvesto prikimava tudi ameriški administrativni upravitelj, Paul Bremer, ki je novinarjem zagotovil, da koalicijske sile še vedno nadzorujejo položaj v državi. Patetično.
Radikalni šiitski voditelj al'Sadr iz svetega mesta Nadžaf je v izjavi za javnost ponovil zahtevo, da se oblast v Iraku preda poštenim ljudem in ne tistim, ki kolaborirajo s tujimi okupacijskimi silami. Zahteva je vidno prizadela ameriškega generala Marka Kimmita, ki je zagrozil z uničenjem Sadrove milice - al Mahdi, ki se s koalicijskimi silami ta čas bojuje za nadzor nad več iraškimi mesti.
Arabska liga je izrazila diplomatsko zaskrbljenost nad dogajanjem v Iraku in od Združenih Narodov zahteva takojšnje posredovanje v državi, kjer je po dostopnih podatkih samo v zadnjih nekaj dnevih umrlo 150 ljudi. Tiskovni predstavnik Arabske lige, Husam Zaki, je poudaril, da Irak potrebuje radikalno rešitev, ki bo državi zagotovila suverenost, končala okupacijo in dopustila ključno vlogo Združenih Narodov v iraški upravi.
Jordanski zunanji minister Marvan Muašer je mednarodno skupnost opozoril tudi na vse večjo možnost državljanske vojne v Iraku. Po njegovem mnenju je razpustitev iraške vojske po končani invaziji koalicijskih sil v državi privedla do varnostnega vakuuma, katerega posledice so danes vidne bolj kot kdajkoli. Državljanska vojna v Iraku bi namreč lahko pripeljala do poslabšanja razmer na celotnem Srednjem Vzhodu. Tudi kraljevske diktatorske dinastije v Savdski Arabiji, Jordaniji in Siriji se namreč bojijo podobnega splošnega ljudskega upora.
Vse bolj je tudi jasno, da je vojna v Iraku po svetu zanetila samo še več terorizma. Primer tega je bil teroristični napad na madridske vlake enajstega marca. Španske oblasti so prijele še enega Maročana, osumljenega za gnusni pokol prebivalcev Madrida. Neimenovani policijski vir pa je še ocenil, da je policija sobotno akcijo proti teroristom, ki naj bi bili odgovorni za dejanja enajstega marca, izvedla prenagljeno. S teroristi, ki so bili obkoljeni v stanovanjskem bloku v madridski mestni četrti Leganes, bi se bilo potrebno najprej pogajati ali uporabiti plin, je še dodal policijski vir.
Do tragičnega dogodka je prišlo tudi v švicarskih Alpah, kjer je strmoglavilo manjše letalo. Nesreče ni preživel nobeden od petih potnikov. Razlogi za nesrečo še niso povsem jasni, vendar lokalne oblasti predvidevajo, da so ji botrovale slabe vremenske razmere, predvsem gosta megla.
Natova letala, ki nadzorujejo zračni prostor novih, baltskih članic zavezništva, Litve, Latvije in Estonije, strašno živcirajo uradni Kremelj. Generalni sekretar Nata Scheffer bo zato zvečer obiskal Rusijo in na bilateralnih pogovorih poskušal pomiriti jezo predsednika Vladimirja Putina. Ruski obrambni minister Sergej Ivanov, ki se medtem mudi v Washingtonu, pa je še poudaril, da partnerstva med zvezo NATO in Rusijo ni mogoče vzpostaviti brez upoštevanja stališč Moskve.
Medtem ko se velikani tega sveta kremžijo drug drugemu v obraz, v tretjem svetu objokujejo mrtve iz genocidnih vojn, za katere je vsaj deloma odgovorna tudi mednarodna skupnost. Na obrobju ruandskega glavnega mesta Kigali se zbirajo svojci mrtvih, da bi s simboličnim pogrebom posmrtnih ostankov žrtev počastili deseto obletnico krvave etnične vojne, ki je za seboj pustila milijon mrtvih.
Opoldne je z minuto molka počastila spomin na žrtve genocida v Ruandi tudi Slovenija. Tu lahko povemo le naslednje: za žrtve terorističnega napada na Ameriko in Španijo je svet obmolknil za tri minute, medtem ko se zdi, da za mrtve v Ruandi ne gre izgubljati več kot minutko. Ta perverzna dvojna merila so lahko v posmeh vsem tistim, ki so Ruandi najprej prodajali orožje, potem pa rahločutno spremljali genocid, zato da lahko danes kažejo svojo humano plat z eno jebeno minuto molka. Sramota, ki obrača želodec, in prav nič drugega kot to.
Nekoliko manj sramotno pa se vedejo trije ministri iz vrst Slovenske ljudske stranke, ki naj bi danes dokončno kapitulirali pod težo svojih osebnih težav in zamer ter uradno podali svoje odstopne izjave. Zanimivo je predvsem to, da Ljudska stranka venomer sili v vlado, iz katere potem odide v stilu petelina, ki se repenči na kupu gnoja. Zamerimo jim lahko le to, da to vedno počnejo v predvolilnem času, kar pove vse o njihovih motivih za takšno početje.
Komentarji
komentiraj >>