Etnična skupina, katere prisotnost v naši deželi blazno moti prenekaterega klenega Slovenca, danes praznuje. 8. april je širom svetovne oble določen za dan Romov v spomin na prvi svetovni kongres Romov leta 1971, ki se je dogodil prav osmega aprila. Na sončni strani Alp so zato del svojega dragocenega časa Romom namenili celo predstavniki oblastniških struktur. V torek je bil predsednik Zveze Romov Slovenije pogoščen pri premierju Ropu, danes pa mu je par trepljajev po plečih namenil tudi sam predsednik podalpja Janez Drnovšek.
Kakšen je položaj Romov v Sloveniji danes in kakšni so iztržki pogovorov, ki so potekali ta teden, nam je povedal predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat – Muc.
/////////////////////////////////////////////////////////
Romi nimajo svoje matične države, temveč so potomci nomadskega ljudstva, ki je iz Indije v Evropo pripešačilo že pred 14-im stoletjem. V Evropi jih je preštetih okoli 15 milijonov, v Sloveniji pa jih živi nekaj manj kot 10 tisoč. Ti ostajajo s svojim svobodnjaškim načinom življenja za ostale Slovence prava nerazumljena enigma. Naša država pa jih kar ne zna vključiti v vladne programe in prepušča lokalne spore med Romi in klenimi Slovenci še bolj klenim lokalnim oblastem. Vladni programi, ki naj bi reševali tako imenovano »romsko problematiko« - ja, Romi so kakopak samo še en velik problem naše države - pač zahtevajo malo več truda in inovativnosti. Kajti Romov ne moremo umeščati, predalčkati in stlačiti na papir. Se ne pustijo.
Ameriški premeteni svetovalki za nacionalno varnost Condoleezzi Rice se obeta en prav neprijeten dan, ki se mu je dama hotela na vse kriplje izogniti. Hčerka naftnega mogotca se bo iz oči v oči srečala z 10-člansko komisijo, ki preiskuje okoliščine terorističnih napadov 11. septembra 2001. Riceova bo po svojem 20-minutnem nagovoru morala odgovarjati na vprašanja republikancev in demokratov ter razložiti, kaj hudiča je administracija Georgea Busha sploh naredila, da bi preprečila napade na deželo svobodnih tistega davnega leta 2001.
Condoleezzo je do pričanja pripeljal izid knjige nekdanjega protiterorističnega koordinarorja Bele hiše Richarda Clarka. Ta je zapisal, da dama sploh ni vzela resno njegovih svaril o bentenju teroristov širom po svetu in se je namesto s tem ukvarjala s protiraketnimi ščiti, Kitajsko in Rusijo. Ali kot bi rekla Ricova: »Nihče mi ni nič povedal o tem, da lahko teroristi uporabljo potniška letala za samomorilske napade«. Ups.
Pred taisto 10-člansko komisijo, katere rojstvo je dolgo časa uspešno preprečevala Bela hiša, se bo potilo še več jastrebov. Naslednji je na vrsti pravosodni minister John Ashcroft, ki je pred napadi 11. septembra zmanjšal proračun za protiterorizem v svojem ministrstvu. Potem bo prišel na vrsto direktor FBI Robert Mueller, ki ima srečo, da je direktorski stolček zasedel tik pred napadi. Zaslišanih pa bo še par nekdanjih ministrov in direktorjev.
Za Riceovo bodo gotovo rahlo neprijetna vprašanja v zvezi z Irakom. Spopadi med okupacijskimi silami in sunitskimi uporniki so od ponedeljka končali življenje 280-ih Iračanov, več kot 400 jih je bilo ranjenih. Epicenter klanja je trenutno Faludža, ki jo okupacijske sile prav sokolsko oblegajo. Zato je več tisoč sunitov in šiitov 200 tisočim prebivalcem mesta poslalo človekoljubno pomoč. Imperialne sile pa se pri demoliranju vsega iraškega očitno tako dobro počutijo, da so začele vsepovprek rušiti arabske mošeje.
Nad rušenjem in teptanjem vsega iraškega je močno navdušen tudi glavni imperialni obrambnik Donald Rumsfeld. Izjavil je, da ameriške sile nikakor še ne bodo zapustile z nafto prepojene države. Drugačnega mnenja pa so samuraji, ki se nahajajo na jugu Iraka v Samavi. Pokajoče ozračje Japoncem ne ustreza več in bodo zato svoje človekoljubno naprezanje na tem delu sveta prekinili.
Kot Rumsfeld je v svojem prepričanju neomajan tudi ciprski predsednik Tasos Papadopulos. Ta je v emocionalno nabitem govoru, med katerim je spustil tudi par solz, rojake pozval, naj na referendumu o ponovni združitvi Cipra glasujejo proti. Do razpisa referenduma je prišlo, ko se ciprski Turki in Grki niso uspeli dogovoriti o združitvi razdeljenega otoka in je po mizi udaril Kofi Anan. Ta je določil 24. april za dan izvedbe referenduma. Z združitvjo otoka bi se po Ananovem mnenju končala 30-letna razdružitev otoka. Papadopulos pa meni, da bi združitev legalizirala turško vojaško intervencijo na otoku leta 1974.
Tudi vodja ciprskih Turkov Rauf Denkataš se je odločil zavrniti pogumen predlog Združenih narodov o združitvi Cipra. Svojo odločitev je argumentiral takole: »Samo zato, ker bodo Grki rekli ne, mi za božjo voljo ne rabimo dejati da.« Vse bolj se zdi, da bo Evropska unija 1. maja med svojim članicami pozdravila samo grški del otoka.
V Turčiji pa se je te dni mudil naš notranji Rado Bohinc. Skupaj s turškim kolegom Abdulkadirjem Aksujem sta tuhtala, kaj storiti v zvezi s problemom ilegalnih dejavnikov v naši družbi. Pa naj so to droge ali ljudje. Ugotovila sta, da morata oboje izkoreniniti ali pa vsaj umakniti z našega čistega belega sveta.
Prav blizu, v Alžiriji, 18 milijonov volilnih upravičencev voli novega predsednika. Zmaga se nasmiha sedanjemu predsedniku Abdelazizu Baoutefliki, njegov glavni tekmec je kandidat Nacionalne osbobodilne fronte Ali Benflis. Ta že sedaj ljudstvo svari pred Bouteflikovo nagnjenostjo do uporabe umazanih trikov na volitvah. Prav zato bo te budno spremljalo 120 mednarodnih opazovalcev.
Kaos pa vlada v Indiji, kjer so zemeljske mine v večna lovišča poslale 26 modrih angelov. Policijske sile so nič hudega sluteč patruljirale na vzhodnem delu Indije in vohljajle za levičarskimi uporniki. Mine naj bi podstavili pripadniki prepovedane Ljudske vojne fronte, ki se že 20 let bori za komunistično državo. V tem času je v bojih med Fronto in represivnimi indijskimi silami konec vzelo že več kot 6 tisoč ljudi.
Glasbena podlaga, ki je pod nami, mimogrede res znana je postala šele po filmu zgovornega naslova: Dobro jutro Vietnam, upamo da se še spomnite njegovih kadrov - pa je prva pesem, ki smo jo lahko državljani vseh držav pristopnic v zvezo Nato slišali po posnetem voščilu generalnega sekretarja zveze Jaapa de Hoop Shefferja. Sinoči je namreč tudi država Slovenija obeležila vstop v Nato s slavnostno sejo Državnega zbora in osrednjo državno slovesnostjo v Cankarjevem domu. Tam je bila tudi ekipa Aktualno-politične redakcije Radia Študent. Kot smo že napovedali, sledi kratek kolaž izjav bolj ali manj prešerno razpoloženih udeležencev.
/////////////////////////////////////////
- off info je zakrivila Anja, Tomaž Z. je poskrbel za utrinke iz sinočnjega slavnostnega Nato dogajanja v državnem zboru
Komentarji
komentiraj >>