Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 26. april ob 14h (3263 bralcev)
Ponedeljek, 26. 4. 2004
lucija



Minuli teden so na skupščini, ki je potekala na ljubljanski Pravni fakulteti, izvolili novega predsednika Študentske organizacije Slovenije. Enoletni predsedniški mandat so zaupali študentu bančno-finančne smeri na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, Damijanu Cotiču, ki bo na tem mestu nasledil dosedanjega in hkrati prvega predsednika ŠOS, Darka Kranjca. Člani skupščine ŠOS so med drugim obravnavali in sprejeli tudi poročilo predsednika ŠOS za minulo leto, nekdanji predsednik pa je članom prvega predsedstva ŠOS in posameznikom, ki so najbolj aktivno sodelovali pri vzpostavitvi Študentske organizacije Slovenije, podaril plakete.

V Rožni dolini pa so v torek v bloku 4 odprli nove prostore ŠOU centra Rožna dolina. Na tej točki bomo lahko še naprej kupovali bone za prehrano ali dobili najnovejše ponudbe del za študente. Tem dejavnostim sta se v prenovljenih prostorih pridružila še Zavod za mladinski turizem in Zavod ŠOU Šport. V novem centru bomo študenti lahko koristili tudi brezplačno posredovalnico sob ali pa brezplačno dobili nasvete strokovnjakov v pravni svetovalnici.

Kakšni dobri nasveti ob pravem času bi bržkone prav prišli tudi Univerzi v Mariboru. Tamkajšnji Upravni odbor je namreč odkril mnoge nepravilnosti in neskladnosti, predvsem v poročilih o opravljenem evidentiranju računovodskih izkazov in o opravljenem revidiranju zakonitosti poslovanja te Univerze. Napake so se pojavile v času, ko je rektorsko mesto zasegal Ludvik Toplak. Napake so po uradnih interpretacijah menda »odraz neznanja in majhne neprofesionalnosti«.

Ministri so v sredo obravnavali želje treh univerz glede sprememb obsega in omejitev vpisa na posameznih fakultetah in študijskih smereh. Število vpisnih mest v prvi letnik so povečali še za 176 na rednih študijih, na izrednih študijih pa za 91 mest. Vseh vpisnih mest je tako 23.555. Po podatkih visokošolske prijavno-informacijske službe univerz (krajše VPIS) je opazen upad interesa za študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti in mariborski Ekonomski-poslovni fakulteti ter Pravni fakulteti. Nasprotno pa se povečuje zanimanje za vpis na tehnične in naravoslovne študije.

Zavod Republike Slovenje pa je za prihodnje šolsko in študijsko leto razpisal 2773 kadrovskih štipendij, ki so namenjene tudi študentom. Kadrovske štipendije podeljujejo delodajalci v skladu s svojimi potrebami in so v celoti prepuščene kadrovskim štipenditorjem. Delodajalci se menda najbolj zanimajo za kadre, ki se izobražujejo na visokošolskih oziroma univerzitetnih študijskih programih.

V sredo je bilo zelo veselo v Križankah. Društvo novomeških študentov je namreč tam organiziralo Cvičkarijo, ki je sicer tudi letos potekala v treh mestih, v Mariboru, Ljubljani in Novem Mestu. Poudarek je bil seveda na enološki in etnološki predstavitvi dolenjskih običajev. Prvi del prireditve je konceptualno namenjen predvsem predstavitvi vinogradnikov, dolenjskih vinorodnih okolišev in občin, večerni del pa predvsem sprostitvi in zabavi ob dobri glasbi in kozarcu dobrega cvička. » Hik! «

Ne pozabite pa tudi na Škisovo tržnico, ki bo 5. maja na Kadeljevi ploščadi za Bežigradom. Na letošnji Tržnici s široko zasnovanim zabavno - kulturnim programom bo glavna tema kulinarika. Klubi se bodo med drugim potegovali tudi v pripravi posebnega Škisovega namaza, za namazana grla pa je tako ali tako že tradicionalno dobro poskrbljeno.

Če boste po vsem tem še pri stvari, je v sklopu projekta »Prohibicija slepi« organiziran Million Marihuana March, ki bo v soboto 8, maja med 15. in 21.uro na Kongresnem trgu. Na stojnicah se bodo predstavljali in prodajali izdelki iz konoplje ter pripomočki za njeno uživanje. Na prostem se bodo predstavljale različne likovne delavnice, na odru pa bo nastopilo več glasbenih skupin, zbirali pa se bodo tudi podpisi za apel Državnemu zboru za uporabo konoplje v medicinske namene in tolerantnejši odnos do uživalcev konoplje.

Kakšen pa je naš odnos do Evropske unije, katere del bomo postali v tem tednu? Evropska unija vse bolj postaja del predmetnikov in študijskih programov fakultet. Hkrati je zanimanje študentov za študijske smeri z evropskimi vsebinami precejšnje. Jeseni se evropske novosti obetajo tudi nekaterim slovenskim srednjim šolam. Štirinajst gimnazij naj bi v svoj program s prihodnjim šolskim letom poskusno uvedlo evropske oddelke.

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani posebnih študijskih smeri, ki bi bile usmerjene na evropsko tematiko trenutno nimajo, se pa fakulteta pohvali s podatkom, da je okviru fakultete deluje katedra Jean Monnet, ki je pristojna za razvoj in uveljavljanje "evropsko usmerjenih" interdisciplinarnih predmetnikov in raziskav na Univerzi. Na Fakulteti za družbene vede lahko dodiplomski študentje v okviru programa politologije na teoretsko-analitski smeri izbirajo predmete iz skupine evropske študije, na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa so v študijskem letu 2001/2002 na oddelku za prevajanje razpisali nov Podiplomski specialistični študij iz konferenčnega tolmačenja. V okviru Univerze v Ljubljani se z evropsko tematiko seznanjajo tudi študentje Pravne fakultete. Na dodiplomskem študiju so vsebine evropskega pravnega reda zajete v študijskih načrtih vseh ključnih predmetov, povsem "evropski" predmet pa je Pravo Evropske Unije.

Profesorji ljubljanske Fakultete za družbene vede pa so si v sredo omislili celo slavnostni znanstveni shod ob skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko Unijo. Shod, je z uvodnim govorom odprl minister Rupel, ki je prepričan, da je »za družboslovno razmišljanje Slovencev značilno, da se želi čim bolj harmonizirati z evropskim«.

Ker pa Evropa še zdaleč ni ena sama harmonija, je bil na omenjenem shodu kritičen Aleš Debeljak, ki meni, da ideal evropskega državljanstva in evropska identiteta ne obstajata. Debeljak je bil kritičen do koncepta evropejstva kot skupne identitete ljudi, živečih na tem območju, in poudaril, da prebivalcem Evrope manjka skupen mit, ki bi omogočal tudi skupno identiteto.

Univerzitetni info blok je tokrat sestavila Barbara B., nad skupno evropsko prihodnostjo in identiteto se ji je pomagala zamisliti Lucija G.


Komentarji
komentiraj >>