“Zatrobil je tretji angel: in z neba je padla velika zvezda, plameneča kakor bakla, ter strmoglavila v tretjino rek in v izvirke vodá. Zvezdi je ime Pelin. Tretjina vodá se je spremenila v pelin in veliko ljudi je umrlo od vodá, ker so ogrenele.”
Uvodni stavek je prepečen z Nove Zaveze, konkretneje iz Apokalipse. Slovencem brbončice v ustih mnogokrat greni prav omenjeni pelin. Pelin se v ukrajinščino prevede v “č’ornobil”. In Ukrajincem njihov pelin ne greni vode ali okusa v ustih, pač pa življenje.
Po pregretju med rutinsko vajo je na današnji dan pred osemnajstimi leti, ob enih in triindvajset zjutraj, v nuklearki tedaj še sovjetskega Černobila eksplodiral reaktor številka štiri. Sama eksplozija je terjala 31 življenj. Reaktor je radioaktivne emisije v atmosfero spuščal nadaljnih deset dni. Sovjetske oblasti so dogodek dva dni prikrivale, ukrajinske oblasti pa so šele lani odprle tajne dokumente, ki pričajo o kršitvah in napakah varnostnih predpisov v elektrarni. Ljudje, ki so bili poslani na kraj dogodka, da bi radioaktivno nesnago počistili, in ki so dandanes še med živimi, so sindikalno združeni. Za svoje delo, ki naj ne bi bilo nevarno, ter za posledice, ki so jih utrpeli, prejemajo bedno nadomestilo z večmesečno zamudo.
Rezultat najhujše jedrske nesreče vseh časov je 600.000 mrtvih ali hudo obolelih. Po osemnajstih letih se na najbolj izpostavlenih območjih še vedno rojevajo otroci brez nog, rok ali ust. Posledice katastrofe so segle tudi do nas. Kakšna dva tedna nam je bilo, zaradi radioaktivnega dežja, odsvetovano jesti zelenjavo.
Evropa je že tako blizu, da se jo voha. Zunanji in kmetijski ministri članic in kandidatk za pristop k modri eliti so se pred širitvijo še zadnjič sešli na rednem mesečnem sestanku v Luxemburgu. Mlatili bodo slamo o propadlem ciprskem referendumu, odnosih z Rusijo, bližnjem vzhodu, Balkanu, širitvi Unije ter njeni ustavi, katere sprejetje si predsedujoči Irci želijo spraviti pod streho do sredine junija.
Obenem so Irci pozdravili namero večih držav, da bodo predlog ustave dale v referendumsko potrditev volivcem. Zanje je to zagotovilo za uspeh. Irci so na referendumu potrjevali pogodbo iz Nice. Prvič je padla, kar ni bilo ravno po volji irski in evropski oblastni strukturi. Refrerendum je bil hladno ponovljen, Ircem pa je v drugo uspelo. Niško pogodbo je demokratično podprla dobra polovica prebivalcev zelenega otoka.
Kot rečeno, sočasno v Luxemburgu zasedajo tudi kmetijski ministri. Ti se bodo komolčili okoli pravil za transport živih živali, zelo verjetno pa bo končno padel tudi moratorij na prodajo gensko spremenjene sladke koruze v vseh oblikah, tudi kot ene od sestavin v drugih prehrambenih artiklih. Na policah jih boste prepoznali po oznaki BT-11, minister za zdravje pa verjetno še ne bo takoj opozarjal na njihovo smrtonosnost.
Jutri je dan boja proti okupatorju. Na današnji dan pred 63-imi leti je bila v soseščini prostorov tega radija ustanovljena Osvobodilna fronta. Zato bo v teh dneh potekal tudi boj proti aktualnim oblikam okupacij. Na katerih frontah in na kakšen način, je povedal Andrej Kurnik:
///////////////////////////////////////////////////////////
Še večje zadeve se bodo dogajale v Milanu. Za prevoz iz Gorice je poskrbljeno, dodatne informacije pa so vam na voljo na spletu. Naklofajte DOSTJE.ORG in se čudite.
Svoj obisk v Washingtonu sklepata prva med podalpskimi finančniki. Minister Mramor in guverner Banke Slovenije, Gaspari, sta na srečanjih s predstavniki Svetovne banke prejemala komplimente na račun habilitacije naše države med razvite po kriterijih taiste banke. Ta klub ima le 28 članic. In lahko smo ponosni. Tudi od naše milosti bo poslej v veliki meri odvisen razvoj preostalega sveta.
V Washingtonu je nekaj minut svojega časa ministru Mramorju namenil predsednik Svetovne banke gospod Wolfenson, ki so mu bili pred časom v Ljubljani namenjeni projektili z zeleno barvo, a jih je Mramor s svojo glavo herojsko prestregel. Našega finančnika je Wolfenson zopet prestrašil. Tokrat je proti njemu zalučal prazen robček in mu dal vedeti, da ljubljanske fronte ni pozabil. Očitno pa mu je tudi sporočilo aktivistov za drugačno globalizacijo izzvenelo zgolj kot šala.
Ameriško prestolnico je včeraj preplavila množica žensk in moških iz različnih ameriških zveznih držav ter tujine, ki so nasprotovali zmanjšanju ustavno zagotovljene pravice do umetne prekinitve nosečnosti s strani ameriške administracije pod vodstvom Georgea Busha. Policija, ki je v soboto izdala 750.000 dovolilnic, noče podati uradnih ocen o udeležbi protestnikov, ameriško trobilo CNN pa je poročalo o 300.000 ljudeh. Bolj verjetna je najbrž trditev organizatorjev, da se je na dveh kilometrih dolgem travniku National Mall od Kongresne palače do Washingtonovega spomenika zbralo nekaj več kot milijon ljudi, kar je največji protest v ameriški zgodovini.
Na indonezijskih Molukih pa so prav tako včeraj znova izbruhnili spopadi med tamkajšnjimi pripadniki dveh največjih svetovnih religij. V njih je umrlo 22 ljudi, od leta ‘99 pa že okoli 5000. Povod za obuditev spopadov je bila krščanska parada, s katero so se kristjani spominjali ustanovitve gibanja za samostojne Moluke.
Kljub vsaj delni avtonomiji pa prebivalci Hong-Konga ne bodo volili svojega vodstva. Peking je malo bogato provinco postavil na realna tla. Volitve bodo prišle po letu 2007. Reforme morajo biti postopne. Ravno tako kot uvajanje enopartijske diktature.
Sosednja Indija ima prav obratne težave. Demokracija je tako cenjena, da lahko Indijci svoj glas oddajajo neposredno. Glede na njihovo število je to zajeten projekt, ki se izvaja v etapah. V teku je tretji krog indijskih parlamentarnih volitev, v katerem se voli v enajstih zveznih državah. Težave so predvsem pri zagotavljanju varnosti. Na voliščih je včeraj umrlo sedem oseb. Rezultati bodo znani maja. Je počasi, je zamudno, še zmeraj pa je bolje kot na Floridi.
V podalpskem rezervatu pa se je sklenil teden obeleževanja dvajsete obletnice delovanja gejevsko-lezbičnega gibanja. Dogajanje minulega tedna je povzela prva Škuc LL-ovka Tatjana Greif:
//////////////////////////////////////////////////////
Zavoljo volilnega leta bo aktualno-politična redakcija tega radija ostala hladno skeptična. Lahko namreč pade še kakšen referendum, četudi naši politiki mislijo le dobro.*
Komentarji
komentiraj >>