Posebni svetovalec generalnega sekretarja Združenih nerod za Irak, Lahdar Ibrahimi, je predstavil svoje poročilo o možnostih za predajo suverenosti začasni iraški vladi. Pok papirjev, imenovanih poročilo, je bil sestavljen na podlagi pogovorov, ki jih je Ibrahimi imel z različnimi skupinami v tej državi. Njegove ugotovitve lahko povzamemo v dveh trditvah. Prva je, da je prenos oblasti kljub nasilju, ki sedaj vlada v državi, možen, druga pa je ta, da alternative ni. Prenos je torej možen in nujen. S temi ugotovitvami bi se najbrž strinjale tudi vse strani, ki se v Iraku zadnje čase gledajo le še prek puškine cevi.
Kako bo to izvedeno, ni znano še nikomur, jasno pa je, da bo za umiritev razmer potrebno več kot le dobra volja in odhod ameriškega civilnega upravitelja Paula Bremerja. Če smo natančnejši, ni jasno niti to, ali bo tako imenovani prenos suverenosti svoje ime sploh zaslužil. Iračani bi si tega zagotovo želeli in se za to očitno vedno bolj organizirano borijo. Američanom pa gre bolj po glavi, kako bi suverenost prenesli na začasno vlado in tako privlekli tudi Združene narode, ob tem pa s pomočje te iste vlade obdržali ves svoj vpliv v državi. Ob tem je skoraj odveč omenjati, da tovrstna “suverenost” svojega imena ni vredna.
Poljaki bodo, če gre verjeti njihovemu predsedniku, o evropski ustavi, odločali na referendumu. Kwasniewski je ob tem še dejal, da zaupa v uspeh referenduma, saj naj bi bilo javno mnenje v tej državi naklonjeno Evropski uniji. Poljska vlada je sicer že izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o ustavi, kakor tudi možnost za pristanek na način glasovanja z dvojno večino, vendar le, če bo v tem glasovanju upoštevana možnost odstopa od tega načina, če bi se pojavila potreba po zaščiti nacionalnih interesov članic.
V Berlinu se je začela mednarodna konferenca o antisemitizmu, ki se je bo mimogrede udeležil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Kaj bo imel povedati naš veleum, bi bilo verjetno zanimivo slišati, še bolj zanimiva pa je včerajšnja izjava vodje “Svetovnega judovskega kongresa”, Wolfganga Benza. Ta je svetovni javnosti, ki ti dve stvari vztrajno zamenjuje, položil na srce, da antisemitizem in kritika Šaronove vlade nista ista stvar, ter se s tem distanciral od izraelske politike na zasedenih ozemljih.
V Izraelu je eksplodiral avto s samomorilskim napadalcem, ravno ko so ga izraelski vojaki izsledili in vžgali po njem. Umrl je napadalec, ranjeni pa so bili še štirje vojaki. Tovrstno kratkočasje pa izraelskim oblastem ni zadostovalo, tako da so zaprli še palestinskega univerzitetnega profesorja in dekana palestinske univerze v Jeruzalemu, Sarima Nusejbeja, ki je leta 2002 sprožil mirovno pobudo za mirno rešitev spora med Palestinci in Izraelci. Pobuda je pozivala k oblikovanju palestinske države na ozemljih, ki jih je Izrael zasedel leta 1967, priključilo pa se ji je veliko število pripadnikov obeh narodov, med drugim tudi nekdanji šef izraelske službe za notranjo varnost Šin Bet.
Ameriški podpredsednik Penis Cheney je, potem ko je popušil na prvostopenjskem in prizivnem sodišču, spet sedel na zatožno klop. Tokrat na vrhovnem sodišču. Obtožen je skrivanja podatkov o tem, kdo vse je sodeloval pri sestavljanju energetske politike ZDA. Razne organizacije civilne družbe mu namreč očitajo, da je pri tem imel glavno besedo naftarski lobi. Primer je zbudil toliko več pozornosti, ko je v javnost prišel podatek, da sta Penis in eden od konzervativnih sodnikov omenjenega sodišča skupaj lovila race še po tem, ko je sodišče primer že sprejelo v obravnavo.
Na današnji seji predsedstva Združenih listavcev bo jasno, kdo bo nosilec liste na junijskih evropskih volitvah, saj bo predsednik te stranke, Borut Pahor, danes sporočil, ali bo blagovolil kandidirati sam. Če liste ne bo vodil on, jo bo najverjetneje podpredsednik stranke Avrelio Jurij.
Komentarji
komentiraj >>