OFF Napovednik
Italijanski vodja in mogotec Silvio Berlusconi ima ta teden veliko razlogov za slavje. Zmaga njegovega nogometnega kluba AC Milana se ne more primerjati z osebno zmago na političnem nebu. Silvio si je prislužil svojevrstno trofejo za najdaljše vodenje italijanske vlade od druge svetovne vojne. Dokaj spretno mu je uspelo zategovati politične uzde, ki jih je imel v rokah, in to kar tisoč šestdeset dni.
Za tako dolgotrajen obstoj na političnem nebu se Berlusconi lahko zahvali reformi volilnega sistema, ki jo je Italija uvedla pred desetimi leti. Od ustanovitve italijanske republike, ob koncu druge svetovne vojne, se je vlada zamenjala kar 59-krat. Italijanske politike se je zato prijelo ime »politika nihajnih vrat«.
Zanimivo je, da mnogo Italijanov na volitvah 2001 za Berlusconija ni volilo zaradi njegove politike, ampak zaradi privlačnosti njegovega vpliva in bogastva. Nekateri to imenujejo karizma, drugi manipulacija. Denar je najbrž tudi eden izmed pomembnih faktorjev, ki mu je pomagal, da se je za italijanskimi nihajnimi vrati zadržal tako dolgo.
Kakorkoli že, zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da mu rating upada. Italija se sooča z ekonomskimi težavami - letalska družba Alitalia je tik pred bankrotom. Narašča tudi neodobravanje podpore ameriški vojni v Iraku. Bližajo pa se nove lokalne in evropske volitve, na katerih bo lepo zagoreli italijanski premier Berlusconi spet pokazal svoje čare.
Poslušate preizkušnjam »okorelih« politikov naklonjeni OFF Program Radia Študent!
OFF program
V Batumiju, prestolnici gruzijske avtonomne pokrajine Adžarije, se je zbralo okoli petnajst tisoč ljudi, ki zahtevajo odstop adžarskega voditelja Aslana Abašidzeja. Odnos med Gruzijo in Adžarijo se je ponovno zaostril v nedeljo, ko so v Adžariji na ukaz tamkajšnjega voditelja razstrelili dva mostova na administrativni meji z Gruzijo. Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je na to odgovoril z 10-dnevnim ultimatom za razpustitev paravojaških skupin. Kot protiutež neposlušnosti je zagrozil, da bo razmislil o razpustitvi adžarskih javnih organov in o sklicu volitev v Adžariji. Abašidze je na to dejal, da je zahteve ultimata nemogoče izpolniti.
Štirje poslanci adžarskega parlamenta so zaradi protesta proti Abašidzeju že odstopili s položaja. Pred kratkim pa sta se voditelja dobila na pogovoru, na katerem sta se pogajala o pogojih za Abašidzejev odstop. Medtem pa na ulicah glavnega mesta Adžarije še vedno potekajo protesti, katere spremljajo številne paravojaške enote in druge skupine oboroženih ljudi. Napeto stanje v Adžariji potrjuje tudi izjava gruzijskega obrambnega ministra, Gelaja Bezhuašvilija, ki zatrjuje, da je glavno gruzijsko črnomorsko pristanišče za izvoz nafte v Batumiju minirano.
Eksplodiralo pa je sinoči v Atenah. Natanko sto dni pred začetkom olimpijskih iger je v razmaku pol ure razneslo tri bombe v bližini policijske postaje v četrti Kalitea. Eksplozije so povzročile le manjšo gmotno škodo, nihče pa ni bil ranjen. Policijo je na bombe nekaj minut pred eksplozijami opozoril anonimen klicatelj, ki je poklical atenski časnik Elefterotipia, ni pa navedel motiva za eksplozije niti prevzel odgovornosti zanje.
Grški premier Kostas Karamanlis je dejal, da napad v nobenem pogledu ne vpliva na varnost priprav za Olimpijske igre. Grška vlada ne verjame, da je napad povezan s pripravami. Kot pravijo, »gre za osamljen incident, ki nikakor ne vpliva na varnost olimpijskih priprav«.
Dve zvezi, Zveza NATO in Evropska unija, katerih članica je od nedavnega tudi naša deželica, sta izvedli simulacijo terorističnega jedrskega napada na sedež NATO v Bruslju. Zaigran napad je predvidel 40.000 smrtnih žrtev in ogromno škodo. Udeleženci vaje so poudarili, da mora mednarodna skupnost narediti še veliko več, da bi preprečila morebitne teroristične napade z jedrskim orožjem. Vaja z imenom Black Dawn se je odvila v ponedeljek za zaprtimi vrati pod okriljem washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije.
Z današnjim dnem pa se je začela uresničevati novela zakona o obrambi. Prinesla bo določene spremembe, ki jih je obelodanilo že sprejetje Zakona o javnih uslužbencih, profesionalizacija Slovenske vojske ter vstop Slovenije v zvezo Nato in Evropsko unijo. Novela med drugim predvideva, da lahko pripadniki slovenske vojske odslej sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja, če tako odloči vlada. Pri opravljanju teh nalog pa vojaki nimajo policijskih pooblastil. V skladu z novelo lahko vojaška policija preiskuje tista kazniva dejanja v vojski, za katera je predpisana denarna kazen ali zaporna kazen do treh let.
Komentarji
komentiraj >>