Po Beli hiši se razlegajo kriki, tam zaposleni uradniki s potnimi čeli tiho stopajo po sterilnih hodnikih, Donald Rumsfield zaskrbljen sedi v svoji pisarni. George Bush Junior je jezen nanj. Jezen na svojega najzvestejšega izvajalca ameriške imperialistične politike. Mali Bushman, ki vedno z vsemi sredstvi brani svoje politične somišljenike! Ni mu prav, da mu Donald ni povedal ničesar o posnetkih mučilnih izživljanj nad iraškimi ujetniki.
Bushman je baje tudi zmeden. Po cele ure se zadržuje pri svojih svetovalcih in se skuša izvleči, se pred volivci pokazati kot nedložno žrtev spletke. Donald Rumsfield naj bi za posnetke vedel že dva tedna pred njihovim šokantnim vstopom v javnost. Dva tedna je pritiskal na ameriško osrednjo TV mrežo in skušal preprečiti objavo pretresljivih posnetkov ameriško-britanskega trpinčenja zajetih Iračanov. In Busman naj o tem ne bi nič vedel. Da bi v to prepričal širše občestvo, je izbral posebno taktiko. Svojega prvega obrambnika v javnosti brani, zasebno pa ga kara. Danes se bo moral celo zagovarjati pred obrambno senatno komisijo.
Očitno gre za dobro pripravljen scenarij, ki bo Bushmanovo administracijo tik pred volitvami prikazal v pozitivni luči. V javnosti ga, ogorčen nad posnetki, degradira, istočasno pa upa, da bo ljudstvu prišlo na ušesa, kako mu znotraj zidov Bele hiše grozi z odstavitvijo. Pričakujemo lahko tipično hollywoodsko zgodbo s srečnim koncem. Zmagali bodo bad guyi, odgovornost za svinjarije pa bo že prevzel kak grešni kozel.
Zmotno je mnenje, da so demokratične metode odločanja lastne samo tako imenovanemu »svobodnemu svetu«. Takih postopkov se namreč lotevajo tudi v državah osi zla. Tako so se davi vrli Perzijci odpravili oddati glasove za drugi krog parlamentarnih volitev. S poslanskimi zadnjicami morajo obložiti še 57 parlamentarnih sedežev v sicer dvesto devetdeset 290-članskem parlamentu.
V prvem krogu 20-ega februarja so prepričljivo zmagali konservativci, ki naj bi svoj uspeh v drugem krogu zacementirali. Rezultati bodo znani najkasneje v soboto, ko pa še ne bodo dokončni, saj bodo teheranski volivci drugi krog parlamentarnih volitev tekli šele prihodnje leto, ko bodo na sporedu tudi predsedniške volitve. Ni kaj, za demokracijo si je treba vzeti čas.
Podobnega mnenja je kot kaže tudi Generalna skupščina Združenih narodov. Sinoči so članice te nadvse ugledne institucije namreč izglasovale resolucijo, ki označuje Izrael kot okupacijsko silo na ozemljih, zasedenih v vojni, ki se je bila leta 1967, kamor spada tudi Vzhodni Jeruzalem. Resolucija sicer ni mednarodno pravno zavezujoča, zato je zanjo mirne vesti glasovalo kar 140 držav. Heh, uganite, kdo je bil proti!
Prav imate, deset točk. Povsem ravnodušen do tovrstnih resolucij, ki si že 55 let prizadevajo rešiti izraelsko-palestinski spor pa ostaja Hezbolah, ki se te dni na območju Šeba divje mikasti z izraelsko vojsko. Območje Šeba je Izrael prav tako osvojil med 6-dnevno vojno s Sirijo leta 1967. Po umiku izraelskih enot iz južnega Libanona pred štirimi leti Hezbolah trdi, da je Šeba del Libanona. Izrael pa vztraja, da je Šeba del ozemlja Sirije in mora biti predmet prihodnjih pogajanj med Izraelom in Sirijo. Zaradi premaknjenih mejnikov so v zrak nad Jutrovim poleteli helikopterji, po sveti deželi pa so se razletavale rakete.
Verske sprave še vedno niso dosegli v Pakistanu. Najmanj deset oseb je umrlo, 50 pa je bilo ranjenih, ko je v karačijski mošeji ekplodirala bomba. Islamski hram religije in kulture je bil napolnjen s šiitskimi verniki, ki so se zbrali ob tradicionalni petkovi molitvi. Jasno je, da so še enega v nizu krvavih napadom izvedli suniti.
Rakete vzdolž 48-ega vzporednika pa bodo očitno še nekaj časa ostale pod ponjavami. Visoki delegaciji Severne in Južne Koreje sta se v Pjongjangu dogovorili, da se bosta še pogovarjali, vendar sta tokrat tudi dorekli temo prihodnjih pogovorov, ki naj bi bila obramba. Opazovalci so si otrli pot s čel, saj naj bi ta dogodek omilil napetosti na polotoku.
Napetosti v svojem srcu ni več prenesel vplivni generalni sekretar japonske vlade Jasuo Fakuda, zato se je odločil zapustiti svojo pomembno funkcijo. In to dva meseca pred parlamentarnimi volitvami. Fukudo, ki se ga je prijel vzdevek zunanji minister v senci, so zalotili, da ne plačuje premij pokojninskega zavarovanja, kar je v deželi vzhajajočega sonca obvezno. Na tiskovni konferenci je priznal, da je s svojim dejanjem izdal zaupanje japonskega naroda. Njegovo posipanje s pepelom je vplivalo tudi na vodjo opozicijske Demokratske stranke, Naoto Kana, ki je priznal, da tudi on ni plačeval zavarovalnih premij. Ob tem pa je zatrdil, da ne bo sledil Fukudu in ne bo odstopil.
Odstopiti se je odločil tudi nepalski premier Surya Bahadur Thapa in s tem – tako verjame sam - odprl pot za "narodno spravo" in "trajen mir". Njegov odstop je namreč z uličnimi protesti več mesecev zahtevalo nepalsko ljudstvo. Medtem ko se odstopljeni premier na poslednjem kosilu masti skupaj z nepalskim kraljem Gyanendro, pa po ulicah potekajo boji med nepalsko vojsko in Maoisti. Ti se že od leta 1996 borijo za komunistični režim v Nepalu.
Odstopa svojega diktatorskega predsednika Abašidzeja se veselijo prebivalci avtonomne gruzijske republike Adžarije. Prav tako s trdo roko vladajoči gruzijski predsednik Sakašvili, ki je takoj po Abašidzejevem odstopu vkorakal v adžarijsko prestolnico Batumi, je tamkajšnjemu ljudstvu sporočil, da ne bo imelo lastne policije in vojske. Varovanje in represijo nad njimi bodo izvajale federalne sile. Napovedal je še, da bodo volitve v pokrajini potekale junija in da bodo Rusi kmalu zapustili vojaško oporišče v Batumi.
Italijanski Vitez medijskega monopola je ob današnjem srečanju s kitajskim kolegom Wen Jiabaom v Rimu pozval Kitajsko, naj postane "velika demokracija". S svojim običajnim širokim nasmeškom in nategnjenim obrazom je kitajskemu narodu zagotovil, da “svet potrebuje Kitajsko, državo, ki želi postati moderna, še bolj pa jo potrebuje v težkih trenutkih terorističnih groženj." Tako je govoril Berlusconi. Seveda izkušeni “biznismen” Kitajske ni pozabil pridobiti za odprtje svoje trga italijanskim investitorjem.
Modrega neba “ljepe njihove” pa Hrvati zaenkrat ne bodo prodali tujim vojaškim letalom. Vrli NATO-vci so namreč sklenili, da Hrvaška še ni pripravljena na kolaboracijo s to krvavo vojaško organizacijo, zato je na junijksem vrhu ne bodo povabili medse. Več o tem in o dolgih nosovih hrvaških voditeljev bo povedal naš zagrebški dopisnik Milan Peh.
/////////////////////////////////////////////////////////
Ob koncu današnje informativne oddaje pa naj vas povabimo k veselim dogodkom, ki se bodo dogajali ta vikend, začenši s tem trenutkom. Vaš najljubši medij, Radio Študent, edini medij, ki že vse življenje gleda v globino dogodkov in stanj tega sveta, praznuje 35.let. Otroku nekdanje komunistične mladine na čast bomo na našem radiu danes, v soboto in nedeljo predvajali poseben program in si brisali solze ganjenosti ob spominih na zlata minula leta.
Da bi preverili, kakšna čustva do Radia Študent goji ljudstvo z ljubljanskih ulic, smo naredili kratko anketo.
/////////////////////////////////////////////////////////
Vsi, ki nas radi poslušate in nas imate radi tako zaradi naše preteklosti kot zaradi tega, kar smo danes, ste srčno vabljeni tudi na sobotni veliki gala žur za rojstni dan Radia Študent. Od 22-ih dalje se bo v vseh klubih mesta Metelkova dogajalo, dogajalo in dogajalo. Več o programu lahko preberete na naši spletni strani. Se vidimo v krogu Radia Študent.
S pisanjem Off-a sta si današnjo sivino bistrila Eva in Rok, na ljubljanski ulicah je za oboževalci Radia Študent vohunila Anja.
Komentarji
komentiraj >>