Krajšanje kurpolentnega telesa ameriškega kooperanta v Iraku, Nicka Berga, odmeva tudi v islamskem svetu. Uporniška islamska grupacija Hezbolah je okrutno dejanje svojih iraških kolegov odločno obsodila. Rezanje glave Američanu z navadnim pipcem, za kar naj bi bili odgovorni člani Al-Kaide, je po mnenju aktivistov Hezbolaha skrunitev islamske doktrine.
Islamski uporniki, ki se ubadajo predvsem z odganjanjem Izraelcev z arabskih ozemelj, so prepričani, da je to skrajno ogabno dejanje vrglo senco žalosti na vse Muslimane, ki jih je islam naučil usmiljenja, sočutja in humanih principov. »Taka dejanja so vendar blizu pentagonski doktrini ubijanja, okupacij, zločinov, mučenja in nemoralnosti,« zatrjuje Hezbolah in se jezi na iraške rablje, ki so za svojo maščevalno akcijo izbrali popolnoma napačen čas. Za krajšanje vratu Nicka Berga so se odločili v trenutku, ko je ves svet v šoku in grozi obsojal ZDA za izživljanja nad zaporniki v Abu Graibu. Potem pa ti pridejo neki pametnjakoviči in s svojo taktiko ubijanja popolnoma zasenčijo ameriške svinjarije. Hezbolah je ogorčen.
Da pa srce in drobovje parajoči posnetki iz iraškega zapora Abu Graib še ne bi prešli v pozabo ali pa se umaknili v senco, sta poskrbela nekdanja britanska zapornika kubanskega Guantanama. Šafik Rasul in Asif Ikbal imata veliko povedati o prijaznosti ameriških paznikov v Guantanamu, kjer sta preživela dolgi dve leti. Marca izpuščena britanska državljana sta ob posnetkih iz iraškega zapora podoživljala scene iz Guantanama. Tam so ju po več ur pšustili vklenjena, gola sta morala vzravnano stati pokonci, nanje so naščuvali pse, trpeti sta morala strašansko nizke temperature.
Oba nekdanja zapornika sta ob krutem ravnanju z njima ves čas imela občutek, da tamkajšnje strukture vse skupaj počnejo rutinsko in mehansko, kot bi to počeli vse življenje. In nista se motila. Gre za ameriške vojake, dobro in sistematično izvežbane za taktike izsiljevanja in mučenja, ki bi jim jih zavidal celo Adolf Hitler, ker njemu samemu niso prišle na misel.
Ponovno so se udarili člani iraške šiitske milice in mednarodni okupatorji. V mestih Nadžaf in Karbala je danes skupno umrlo devet ljud, med njimi so jo skupili tudi civilisti. V zahodni iraški provinci Al-Anbar pa je bil med tako imenovanimi “varnostno-stabilizacijskimi operacijami” ubit ameriški marinec. Od začetka ameriške invazije na Irak marca lani je po uradnih informacijah umrlo že 778 ameriških agresorjev, neuradno pa jih je še znatno več.
Šiitski verski šefe, za katerim so Američani spisali visoko tiralico v stilu “wanted dead or alive”, Moktada al Sadr, je med klanjem nekaterih svojih privržencev s preostalimi verniki molil v mestu Kufa blizu Nadžafa. Med molitvijo se je spomnil tudi Georgea Busha in Tonyja Blaira in ju označil kot "glavi tiranije". Vsem na kolenih zbranim muslimanom je povedal, da sta ta dva tirana pozornost usmerila v izmišljen primer obglavljenjega Američana, na trpljenje Iračanov v zaporih pa se požvižgata. Klerik je bil oster tudi do izdajalskih Iračanov, ki sodelujejo z Američani.
Ameriški tanki so blokirali cesto med Nadžafom in Kufo, zato ni jasno, kako in kdaj je al Sadr iz Nadžafa prišel na petkovo molitev v Kufo. Glupi Ameri med številnimi letali in helikopterji na nadžafskem nebu očitno niso opazili leteče preproge.
Sovraštvo med skupinama iste vere z malce variacijami v Pakistanu se nadaljuje. Zgolj zaradi svoje verske naravnanosti je danes brez življenja ostala neka šiitska družina iz hiše v Lahoru. Trupla, med katerimi je bila tudi sedemletna punčka, so našli v njihovem domovanju, zvezane, z luknjami v glavah. Na fasadi hiše je pisalo: “Šiiti so brezverci!”
Večni pakistanski sovražniki, Indijci, pa se pripravljajo na novo vlado. Favoritka za predsednico indijske vlade, Sonia Gandhi, uživa naklonjenost celotne koalicije, ki je nastala po nedavnih parlamentarnih volitvah. Generalni sekretar stranke indijskega nacionalnega kongresa, ki ji pripada tudi Sonia, Oscar Fernandes, zagotavlja, da je reč dokončna. “Naši zavezniki so obljubili, da jo bodo potrdili, če jo izvolimo,” je veselo povedal Fernandes.
Niti malo vesel pa ni bil indonezijski pridigar Mohamed Ikbal Abdul Rahman, dolga leta živeč v Maleziji, ko so ga tamkajšnje oblasti kratko malo izgnale iz države. Indonezijec, sicer poročen z Malezijko - ki pa bo smela ostati v domovini - je osumljen članstva v teroristični organizaciji Džamaja Islamija. Rahmana, znanega tudi pod imenom Abu Džibril, so v zgodnjih jutranjih urah naložili na letalo za Džakarto, kjer so ga takoj aretirali in odpeljali na zaslišanje. Tako se je končal malezijsko-indonezijski spor okoli Rahmana. Malezija ga je namreč že dolgo hotela izgnati v Indonezijo, slednja pa doslej ni našla razlogov za to, da bi ga ob vrnitvi v domovino priprla. Zdaj pa je volk sit, koza pa cela in na hladnem. Zanekrat še vedno brez dokazanih razlogov za to.
Prvi izraelski mesar, Ariel ga kličejo, je svojim mesarskim vajencem naročil, naj uničijo nekaj sto hiš v Rafi na jugu Gaze, kjer je bilo v sredo ubitih pet izraelskih vojakov. Ariel se zadovoljno tolče po obsežnem prsnem košu, češ, zdaj bomo koridor Filadelfi, ki teče ob meji z Egiptom, razširili. Palestinske oblasti so omenjeni rušilni načrt označile za veliko katastrofo in mednarodno skupnost pozvale, naj prepreči njegovo uresničitev. Mednarodna skupnost je reagirala tako kot ponavadi: »Hm ... Hm ... Treba bo malce razmisliti.«
Vse pa sta že natančno preudarila in premislila vsak dan večja prijatelja francoski predsednik Chirac in nemški kancler Schroeder. Na včerajšnji pariški seji sta se po formalnem delu sestala ob dobrem francoskem vincu in se dogovorila, da si pomagata na vodstvene položaje v novi administrativni garnituri Evropske unije. Chirac bo za ugoden položaj Nemca Gerharda poskrbel tako, da bo kolegom Evropejcem predlagal, naj posebej zanj in njegove vrline izumijo novo funkcijo, in sicer podpredsednika Evropske komisije. Človek na tej funkciji naj bi bil odgovoren za najpomembnejše segmente evropske politike: za gospodarstvo in finance. Schroeder se bo Francozu Žaku oddolžil tako, da bo poskrbel za podaljšanje mandata Pierra de Boissieueja na mestu generalnega sekretarja Sveta Evropske unije. Francoz pač preferira bolj posredni vpliv na proces odločanja v evropskem imperiju.
Danes, natanko opolnoči, se uradno začne volilna kampanja za volitve v Evropski parlament. Slovenski kandidati imajo še slabih devet ur časa, da republiški volilni komisiji oddajo svoje kandidature. Po zakonu lahko politična stranka listo kandidatov vloži, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev in 1000-ih volivcev. Navadni državljani pa morajo svojo kandidaturo okrepiti s podpisi najmanj 3000-ih volivcev. Kot je znano, bodo za mesta sedmih poslancev v 786-glavem parlamentu, kandidirali Jeklo Kacin, Mihajlo Brejčev, Jurjev Avrelij, Plemeniti Zmagoslav, But-But, Orgličar Lojzek, Alenka Pavlin - Kameleonka, Rok Otočec in Brglezova Alja. Za kandidaturo si prizadeva tudi prvi »ašter komandir«, idrijski vesoljec Ivan Mohorič. Če mu uspe priti v Bruselj, bo tam sedeče poslance skušal prepričati, da v Gizah obstaja še ena piramida, ki tiči pod zemljo, v njej pa je velik kompjuter, ki upravlja s celim svetom. Da bi mu le namenil 3000 podpisov!
Volilnih bojev se bo zagotovo udeležila tudi knjižna moljka številka ena, Manca Košir. S svojo listo, preprosto poimenovano, Junijska lista, bo volivce v svojo kvaliteto prerpičevala z geslom »Ali je kaj trden most, da, kakor kamen, skala, kost.« Hm ... Škoda, ker otroci nimajo volilne pravice!
Na svoje lastne volitve pa se pripravljajo v Srbiji. Danes je svojo kandidaturo za predsednico Srbije napovedala princesa Jelisaveta Karadjordjevič. Jelisaveta je hčerka kneza Pavla, ki je po atentatu na brata, kralja Aleksandra I., leta 1934 v Marseillesu pa vse do oficirskega puča 27. marca 1941 na prestolu tedanje Kraljevine Jugoslavije nadomeščal mladoletnega prestolonaslednika Petra II. Jelisaveta, ki je sicer v hudem sporu z Aleksandrom, naj bi za predsednico Srbije predlagala tako imenovana “Pobuda za lepšo Srbijo”. Zadnji dan za vložitev kandidature je 23. maj, državna volilna komisija pa jih je doslej potrdila devet.
Ljubitelji planeta Zemlje, natančneje, tistega njenega dela, ki se mu reče zelena Slovenija, se medtem ukvarjajo z reševanjem Krasa pred gradnjo vetrnih elektrarn na njegovih pobočjih. Za jutrišnji dan načrtujejo posebno inciativo, s katero bodo našim oblastnikom še enkrat pokazali, da bodo na vsak način preprečili vetrne elektrarne. Več o sobotni akciji je povedal predsednik Društva varstvo okolje Sežana, Robert Rogič.
/////////////////////////////////////////////
Pa naj nam že kdo enkrat pove, kaj je tako narobe z vetrnimi elektrarnami?! Ali niso bolj ekološka rešitev, kot jedrska ali hidro ali katerikoli jebeni obrat za proizvajanje energije? Zmedo v glavi nam je razjasnil Tomaž Ogrin, predsednik Društva »Družba, narava in zdravje«.
/////////////////////////////////////////////
Če vam je zdaj vse jasno in vas reč jezi, se jutri pridružite akciji zelenih Sežancev. Zbirno mesto je ob devetih zjutraj pri kraški sirarni. Če ne veste, kje to je, pokličite Roberta. Njegova številka je: 041 663 221. Gremo v akcijo!¨
Komentarji
komentiraj >>