Ste si našli partnerja in želita svojo zvezo potrditi še na papirju? Vas kaj ovira? Morda to, da je vaš partner istega spola kot vi? To ni več ovira, vsaj v ameriški zvezni državi Massachusetts ne. Z današnjim dnem so v tamkajšnjih magistratih namreč legalno in legitimno začeli izdajati poročna dovoljenja za homoseksualne pare.
S tem se bo še v praksi izpolnila zahteva vrhovnega sodišča države, ki je lani ukazalo odpravo diskriminacije glede spolne naravnanosti. Seveda pa ni šlo tako gladko. Konzervativne skupine so namreč ves prejšnji teden skušale preprečiti izvršitev te zahteve. Zaman.
Zdaj se lahko Massachusetts pripravi na poplavo homoseksualnih parov in njihovih nasprotnikov. Republikanski guverner sicer liberalne države, Mitt Romney, je občinskim uradnikom ukazal, da lahko izdajo poročna dovoljenja le parom s stalnim bivališčem v Massachusettsu in tistim, ki prisežejo, da se bodo kmalu priselili. Ni pa rečeno, da bodo vsi magistrati ta ukaz ubogali. Torej, obeta se zmešnjava, ki pa bo nedvomno zelo pomembna predvolilna tema in bo Bushu šla na roko, saj bo delno zameglila težave v Iraku.
V tako imenovani Zeleni coni v Bagdadu je avto-bomba končala še eno življenje. Eksplodiralo je zgodaj zjutraj in uničilo tri vozila, ki so čakala na vstop v Zeleno cono, kjer se bohoti tudi sedež ameriške civilne uprave in koalicijskih sil. Našteli so deset mrtvih Iračanov, osem ranjenih, od tega dva ameriška vojaka.
Svetovna javnost bi najbrž ostala ravnodušna, saj tovrstni dogodki že dolgo niso novost, če v enem izmed čakajočih vozil ne bi sedel predsednik sveta prehodne iraške vlade, Abdel Zahra Osman. Osman, znan tudi kot Izadin Salim, napada ni preživel. Po navedbah očividcev je eksplodiralo vozilo tik zraven tistega, s katerim se je peljal predsedik. Salim je že drugi član prehodne iraške vlade, ki je umrl v atentatu, do napada pa je prišlo 43 dni pred napovedano in dolgo pričakovano predajo oblasti iz ameriških rok v roke iraške vlade.
Zadnje čase postajajo eksplozije izredno priljubljeno sredstvo za likvidacijo državnih pomembnežev. Pred približno tednom dni je ena odjeknila na stadionu v Groznem in ubila proruskega čečenskega predsednika Ahmada Kadirova. Po osmih dneh je odgovornost za napad prevzel vojaški poveljnik čečenskih upornikov, Šamil Basajev.
Čečenski borec za neodvisnost, Basajev, trdi, da je to šele začetek, obenem pa se v sporočilu opravičuje nekdanjemu čečenskemu predsedniku in vodji čečenskih upornikov, Aslanu Mashadovu, da »glave Kadirova v dobesednem smislu ni vrgel pod njegove noge, kot je to obljubil pred enim mesecem«. S tem je krivdo delno prevalil še na njegova pleča, vendar je Mashadov kakršnokoli povezanost z napadom zanikal. Basajev je s smrtjo zagrozil še drugim čečenskim in ruskim predstavnikom. Vladimir Putin bo tako moral poskrbeti za dodatno varnost in opreznost, kajti na seznamu čečenskih upornikov je sedaj pod številko ena.
Prvo mesto v Dominikanski republiki si je na nedeljskih predsedniških volitvah priboril opozicijski liberalni politik Leonel Fernandez. Po volilnih projekcijah je Fernandez dobil 54,4 odstotka glasov in tako zmagal že v prvem krogu, saj je dosedanji predsednik Hipolito Mejia s 30,6 odstotki glasov močno zaostajal. Mejia je že včeraj priznal svoj poraz in čestital novopečenemu predsedniku. Fernandez se mu je seveda takoj zahvalil za »zdravo pamet in plemenitost« in to vzel kot znamenje, da je v državi končno zmagala demokracija. Minule volitve so namreč bile zaznamovane z volilnimi prevarami, vendar pa tudi letošnja predsedniška volilna kampanja ni minila brez nasilja, v katerem je umrlo kar šest oseb, sedem pa je bilo ranjenih.
Skočimo še malo v Bruselj. Tam zasedajo obrambni ministri, med njimi tudi slovenski minister Anton Grizold. Razprava teče predvsem o okvirnem mirovnem načrtu za vojaško mirovno operacijo v Bosni in Hercegovini, ki naj bi jo najkasneje s prihodnjim letom iz rok zveze Nato prevzela povezava. Govorili bodo tudi o silah za hitro odzivanje ter o ustanavljanju Evropske obrambne agencije.
Sestali so se tudi zunanji ministri razširjene Evrounije. Prisoten, upamo da ravno tako priseben, je tudi vodja slovenske diplomacije, Dimitrij Rupel. Začela so se dvodnevna medvladna pogajanja o ustavni pogodbi, s katero si želi povezava zagotoviti modernizacijo in učinkovito delovanje tudi v prihodnje.
V Evropi je danes očitno dan za »bla bla bla«. Na zasedanju se je sestal tudi evropski ministrski svet, in sicer zato, da bi glasoval o sveže spisani direktivi o računalniških programskih patentih. Direktiva vsebuje patentiranje programske kode, podatkovnih struktur in opisa procesov. Čeprav končni obliki direktive nasprotuje več članic unije in je peticijo proti njej podpisalo 330 tisoč računalniških strokovnjakov in podjetij, je irsko predsedstvo vztrajalo pri ohranitvi sedanje, zelo ohlapno sestavljene verzije. Kaj ta direktiva vsebuje in zakaj bo - če bo sprejeta - ogrozila obstoj manjših računalniških podjetij, nam je pojasnil računalniški strokovnjak in aktivist Andraž Tori.
/////////////////////////////////////////////////////////
Glavni problem direktive o računalniških programskih patentih je njena nenatančna opredelitev, kaj vse je mogoče patentirati. Če bi se dalo patentirati tudi zamisli in postopke, neodvisni programerji ne bi mogli napisati nobenega programa več, saj bi bili vsi običajni postopki za njegovo izdelavo patentno zaščiteni. Natančneje nam je reč razložil Tori:
/////////////////////////////////////////////////////////
V imenu Slovenije bo v zvezi z direktivo glasoval naš najmlajši minister Lahovnik, ki pa se javnosti še zdaj ni zjasnil, kako namerava glasovati. Kakorkoli že, irsko predsedstvo, katerega sponzor je – kakšno naključje! – podjetje Microsoft, bo storilo vse, da se ohrani trenutna verzija. O tem, ali bo stopila v veljavo, pa bo po junijskih volitvah odločal na novo izvoljeni Evropski parlament.
////////////////////////////////////////////////////////
Off je spisala Karmelina, z računalniškimi patenti se je ukvarjala Eva.
Komentarji
komentiraj >>