Parlamentarni odbor za notranjo politiko se je odločil podpreti predlog koalicije v zvezi s predlaganim referendumom o sistemskem zakonu o izbrisanih in sklenil državnemu zboru predlagati, naj pobudo za ta referendum zavrne. Slednjo je v ponedeljek vložila skupina volivk in volivcev na čelu s prvopodpisano Sandro Letico, sicer članico Janševega podmladka. Mlade janšiste skrbijo iste stvari kot njihove zrele tutorje, to pa je višina odškodnin, tako imenovana neselektivnost pri vračanju statusa za nazaj – torej preveč dosledno upoštevanje enakosti pred zakonom – in seveda vrednote te države. Ob tem zadnjem je treba opozoriti, da gre po vsej verjetnosti za zamenjavo pojmov, saj je pobuda sestavljena tako, kot da jo bolj skrbi, kaj bo z narodom, kot pa kaj bo z državo.
Situacija se v primeru izbrisanih torej ponavlja že vseskozi. V imenu obrambe naroda se napada zakon države. Kako pa samoklicani domoljubi in tisti znani koroški krčmar branijo ta narod, je jasno najmanj od zadnje oddaje “Drenja” na komercialni televiziji. Po koncu oddaje naj bi domoljubi slovenskemu pesniku Borisu A. Novaku, ki se je postavil v bran izbrisanim, v obraz vrgli, da bodo zažgali njegove knjige. Če tovrstnim branilcem naroda torej omenite slovensko knjigo, bodo zgrabili za vžigalnik. Ob takih domoljubih narod izdajalcev sploh ne potrebuje.
Izraelska vojska, ki v Gazi izvaja akcijo s prelepim hipušarskim imenom “Mavrica”, je iz begunskega taborišča Rafa, kjer je pred dnevi streljala na neoborožene demonstrante, umaknila večji del svojih enot. Šlo naj bi predvsem za prerazporeditev sil, saj je tam ostala manjša enota izraelskih sil. Po poročanju agencij naj bi za seboj pustila opustošenje. Sicer pa naj bi po zagotovilih, ki jih je ameriškim prijateljem dal namestnik izraelskega premiera, Šaronovi mavričarji nehali rušiti palestinske hiše na področju Gaze.
Bolj ko hoče velepravična ameriška administracija svet prepričati o tem, da so bila mučenja zapornikov v Iraku in podobne nečednosti le plod bolanih posameznikov z najnižjimi čini, bolj tone v drek, ki ga je sama nasrala. Tako je prišlo na dan, da so zasliševalci v ameriškem oporišču na Kubi v Guantanamu zaprosili za odobritev trših metod zasliševanja že v letu 2002. Te so tudi uporabljali, dokler se niso vojaški odvetniki pritožili. Vsaj tako pravi Donaldov tiskovni predstavnik. Če sklepamo po poročilih nevladnih organizacij in slik iz iraških zaporov, pa je bilo spoštovanje Ženevske konvencije prej izjema kot kaj drugega.
Tretja obravnava novele zakona o visokem šolstvu naj bi v državnem zboru potekala danes. V tej noveli je tudi člen, ki obravnava uvedbo šolnin v petem letu visokošolskega programa, torej v drugem letu magistskega študija. Kakšna usoda bo padla za slovenske študente, ali bo študij odslej dostopen le še tistim z debelimi denarnicami, zaenkrat še ni znano. Poslanci namreč še vedno debatirajo. O izidu njihovih blodenj vas bomo obvestili v popoldanskem informativnem KROFF programu.
Na razstavi, ki jo bodo otvorili v prostorih A-banke v Tržiču, si lahko ogledate najrazličnejše vojaške značke, uniforme in podobno šaro, ki jo je zbral gospod Martin Leskovar iz 9. raketne brigade zračne obrambe vojašnice v Kranju. Razstavljalec vam na ogled ponuja tudi uniformo, ki jo je leta 1991 nosil naš veliki general in politik Janez Janša, torej v času, ko je še poslušal Radio Študent 24 ur na dan.
///////////////////////////////////////////////
Črnogorski premier Milo še vedno zavrača obtožbe, da je skupaj z nekaj kolegi tihotapil cigarete in jih prodajal »malo zapadnije« od rodne Črne Gore. Trdi, da je Črna Gora posel s cigaretami izvedla moralno in zakonito in v imenu preživetja države v hudih časih rigoroznih mednarodnih sankcij. Vse o tem, kako je to zakonito tihotapljenje potekalo, bo povedal naš podgoriški dopisnik Bojica Bošković.
////////////////////////////////////////////////////////
Z odebeljenimi denarnicami - po zaslugi podzemnih akcij -se črnogorska vlada pripravlja na jutrišnjo peto konferenco Fondacije 2020 v Titovem raju, na Brionih. Konferenca, ki se je bodo udeležili predsedniki sedanjih in bivših Jugo-držav, nosi pomenljiv naslov »Kako lahko verjamemo drug drugemu.« Vero v svoje neevropske kolege bo na brijonskem srečanju iskal tudi naš ljubi Drnovškov Janez in svoj »grinčevski« nasmešek delil s Hrvatom Stjepanom Mesićem, BIH-arjem Sulejmanom Tihićem ter s črnogorcem Filipom Vujanovićem. Seveda tudi tokrat ne bo šlo brez mednarodnega nadzora. Razpravo o medsebojnem zaupanju bosta odprla predsednik družbe Inform AB iz Švedske in ameriška profesorica antropologije z Univerze George Mason. Na debati o zaupanju v svetovnem poslovanju pa bosta neukim Balkancem pamet solila predsednika uprav podjetij Benteley in Volvo.
V Moskvi se bo začel vrh EU-Rusija, na katerem najverjetneje ne bodo kaj dosti razpravljali o mesarjenju ruskih čet na Kavkazu in podobnih stvareh, pač pa o temah, ki obe superdržavi najbolj zanimajo. Prednjačijo seveda varnostna in gospodarska vprašanja. Med slednjimi bodo veliko časa in besed namenili sprejemu Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, za kar je potrebno soglasje vseh članic te organizacije. Kakšne pogoje bo ob tem Unija Rusiji morebiti postavila, ni znano. Če bi to še lahko bil ruski žegen Kjotskega protokola, pa pričakovanja, da bo to spoštovanje pravic čečenskega ljudstva, najverjetneje sodijo v kraljestvo domišljije.*
Komentarji
komentiraj >>